Vlada Mira Cerarja je dvignila roke od igralniške zakonodaje in je kljub drugačnim napovedim na začetku mandata ne bo spreminjala. »Ker med koalicijskimi partnerji ni bilo doseženo soglasje glede ureditve tega področja, je bila sprejeta odločitev, da se postopek sprejema novele zakona o igrah na srečo v tem mandatu ne nadaljuje,« je skop odgovor ministrstva za finance na vprašanje, kje se je ustavilo.
Vlada je leta 2016 pripravila predlog sprememb zakona, s katerimi bi olajšala zaostrene administrativne pogoje igralniškega posla in dovolila privatizacijo igralnic. Po zadnjem predlogu bi skupaj z novim zakonom o delavskih odkupih vstop v lastništvo omogočila tudi zaposlenim. A kot rečeno, zaposleni bodo morali na to možnost (ki jo pozdravljajo) počakati vsaj pri naslednji vladi.
Igralnice še vedno naprodaj
Za hip se je januarja zazdelo, da bo morda vendarle šlo hitreje. Predlog sprememb igralniške zakonodaje je namreč v parlamentarno proceduro vložil poslanec SMC Branko Zorman. A se je izkazalo, da se njegovi predlogi vprašanj o privatizaciji igralništva ne dotikajo. »Predlagatelj želi s svojim predlogom zakona urediti zgolj področje stav, zato na ministrstvu za finance njegovega predloga ne podpiramo. Predlog mnenja, ki smo ga pripravili na ministrstvu, bo v skladu z ustaljenimi postopki obravnavala še vlada,« s finančnega ministrstva sporočajo, da Zormanovega predloga ne bodo podprli.
Slovenski državni holding je tudi v zadnjem letnem načrtu upravljanja državne lastnine družbe Hit, Casino Portorož in Casino Bled uvrstil med tiste, ki bi jih država lahko prodala. Seveda ob predpostavki povpraševanja na trgu in zakonodaje, ki bi to omogočila. Odlog sprejema novega zakona o igrah na srečo tako pomeni tudi to, da vse tri igralniške družbe ostajajo ujete v državnem lastništvu.
V Hitu rast in kadrovske rošade
Igralništvo medtem po kriznih letih okreva. V novogoriški družbi Hit so z lanskoletnim poslovanjem zadovoljni. Po prvih ocenah so ustvarili za 176,2 milijona evrov bruto realizacije, kar je 6 odstotkov več kot v letu 2016 in 2,2 odstotka več od načrtovanega. »Obisk igralnic je bil dobre tri odstotke manjši od leta 2016, v Hitovih hotelih pa smo ustvarili več kot 229.000 nočitev in s tem zvišali zasedenost ležišč ter presegli načrt. Ustvarjenih nočitev je bilo 33 odstotkov več od preteklega leta,« pojasnjuje Lavra Peršolja Jakončič, Hitova predstavnica za stike z javnostjo.
Letošnji načrti uprave so še nekoliko višji. Načrtujejo 2,4-odstotno rast bruto realizacije. Že v začetku leta pa so se v Hitu zgodile kadrovske spremembe. Vse kaže, da naj bi dlje časa trajajoča nesoglasja med članom uprave Zvonkom Šulerjem, zadolženim za finance, in predsednikom uprave Janezom Mlakarjem pripeljala do tega, da se je Šuler odločil za odhod. S predsednikom nadzornega sveta Marjanom Pintarjem je sklenil dogovor o sporazumnem prenehanju mandata člana uprave in pogodbe o zaposlitvi ter se po 22 letih poslovil od Hita. Do imenovanja novega člana ostaja Hitova uprava tričlanska – poleg Mlakarja v njej sedita še Tevž Korent in delavski direktor Marjan Zahar.
