Definiranje odgovornosti bo v prihodnosti ključnega pomena, je prepričan Šoltes. "Vse postopke izvaja javni sektor oziroma uslužbenci. Če tu ni vzpostavljenih mehanizmov odgovornosti, težko govorimo o transparentnosti," izpostavlja Šoltes in dodaja, da so postala javna naročila "poligon formalnosti in ne gospodarnosti".
Da bi bila transparentnost na področju javnih naročil, letno se zanje porabi 4,5 milijarde evrov, lahko boljša, po Šoltesovem mnenju dokazuje podatek, da se 98 odstotkov od 250.000 naročil, kolikor se jih izvede letno, ne objavi na portalu za oddajo javnih naročil.
Če transparentnosti na področju sodelovanja med državnim in zasebnim kapitalom ni, lahko prihaja od diskriminacij in favoriziranja določenih posameznikov, poudarja Šoltes. "Če je monopol odločanja v rokah strukture javnih uslužbencev, smo na nevarnem parketu za razvoj korupcije," opozarja.
"Ne moremo živeti v iluziji, da pri nas korupcije ni," še izpostavlja. Poseben problem predstavlja po njegovem relativna majhnost Slovenije, kjer so "povezave in naveze včasih neverjetne". "Pozorni smo na imena podjetij, na katera naletimo med revizijo. Če se neko podjetje pri določenih poslih pojavlja nesorazmerno velikokrat, mora naročnik pojasniti, v čem je ponudnikova prednost," pojasnjuje.
Kot še poudarja, je računsko sodišče le eden od "stebrov družbe". "Če eden odpove, težko dosegamo skupne cilje," pravi in poudarja, da bi bilo posamezne postopke od ugotovitve suma kaznivega dejanja potrebno privesti do sodišča. Po njegovem bi bilo potrebno tudi okrepiti sodelovanje med strokovnjaki iz računskega sodišča, tožilstva, sodišča in policije.
Kot še pravi Šoltes, bi bil nujen tudi razmislek o ustreznosti obstoječega kazenskega zakonika, saj je "zasebna lastnina zdaj veliko bolj zaščitena kot javna". "Nekoga je lažje obsoditi za krajo kolesa kot za porabo sredstev iz državnega proračuna, za povzročeno škodo zaradi nevestnega ravnanja ali podpisovanja škodljivih pogodb," trdi Šoltes, pri čemer izpostavlja predvsem področje zdravstva in gradnje avtocestne infrastrukture.
"Imamo primere, ko se kupujejo dragi medicinski pripomočki, ki zapakirani stojijo v kleteh," navaja. O nenehnih gradbenih delih na avtocestah pa pravi, da je ključno vprašanje, zakaj toliko obnavljamo in ali so naše ograje res tako slabe, da jih je potrebno obnavljati vsakih nekaj mesecev.
"Po predoru Šentvid smo upali, da se zgodba ne bo ponovila v primeru predora Markovec. Predori so namreč idealna priložnost za povečan obseg del," pojasnjuje. "Ne morem se znebiti občutka, da skozi predore podjetja pridobivajo razliko za nadomestilo nizke ponudbe", še zaključuje. Po njegovih besedah so problematične predvsem dvoumno napisane pogodbe, ki jim sledijo aneksi, ki nekajkrat presežejo osnovno vrednost.
