Pidovski baron Igor Lah je potrdil naše informacije, da je Steklarna Hrastnik ponovno naprodaj: »Lastnik Steklarne Hrastnik je v iskanju strateškega partnerja, ki bi podprl nadaljnji dolgoročni razvoj steklarne in utrdil uspešno poslovanje družbe.« Kdo vse je lastnik ciprskega Ampelus Holdinga, stoodstotnega lastnika Steklarne Hrastnik, Lah ni razkril, po dostopnih podatkih pa je podjetje v njegovi oziroma v lasti njegovih družinskih članov.
V aprilu začeti prodajni postopek kot finančni svetovalec usmerja družba Arkas v lasti Uroša Marterja in Andreja Žejna. Tokrat naj bi bil interes nekoliko višji kot leta 2013, ko je bil prodajni postopek ustavljen, smo izvedeli neuradno. Po naših informacijah se za nakup Steklarne Hrastnik, največjega zaposlovalca v istoimenski občini, zanima ena od čeških steklarn, omenja pa se tudi finančni sklad iz Švice. Ravno iz te države, prek holdinga Global Glass, katerega član ožjega vodstva je Lah, se od pomladi upravlja Steklarno Hrastnik. Po prvotnih načrtih bi moral predsednik izvršnega odbora Global Glass postati dolgoletni predsednik uprave Steklarne Hrastnik Andrej Božič, vendar funkcije iz osebnih razlogov nazadnje ni sprejel.
Visoka pričakovanja o iztržku
Časi za prodajo Steklarne Hrastnik so pravšnji, a vprašanje je, ali bo družba prodana. Po navedbah naših virov iz finančnih krogov naj bi bila namreč pričakovanja o višini izkupička od prodaje previsoka. To niti ni presenetljivo, saj ciprskemu lastniku prinaša lepe donose. Za poslovno leto 2015 je izplačala tri milijone dividend, za leto 2016 3,5 milijona evrov, lansko leto pet milijonov evrov, v prihodnjem letu pa je iz naslova letošnjega dobička po naših informacijah načrtovano izplačilo dividend v višini šest milijonov evrov. V letu 2019, ko je predvidenih 61,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je slabe štiri milijone evrov več kot lani, pa naj bi si po načrtih lastnik izplačal 7,5 milijona evrov dividend.
Po naših informacijah prodajalci steklarne poskušajo vlagatelje prepričati tudi z možnostjo naložbe na obstoječi lokaciji v novo ogromno peč, ki bi terjala še gradnjo novega skladišča. Naložba je ocenjena na 44 milijonov evrov, od katerih bi se delno financirala z državnimi subvencijami. Z dodatno proizvodnjo, ki bi lahko stekla leta 2021, so po neuradnih informacijah načrtovani prihodki v višini 37 milijonov evrov.
V okviru Steklarne Hrastnik delujeta dva proizvodna programa. S programom embalažnega stekla ustvarijo okrog 70 odstotkov prometa. Vključuje steklenice za embaliranje, izdelke za parfume in drugo kozmetiko, steklene zamaške in izdelke za široko potrošnjo in podobno. S trženjsko znamko High Glass za stekleno embalažo postaja Steklarna Hrastnik čedalje bolj prepoznavna tudi pri znanih proizvajalcih alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter parfumov. Drugi proizvodni program predstavlja izdelava namiznega stekla (vrči, kozarci, vaze…). Tretji proizvodni program razsvetljavnega stekla, darilnega programa in promocijskih steklenic pa je bil konec lanskega leta pod vodstvom novega generalnega direktorja Petra Časa, ki je sredi lanskega leta na tem mestu nasledil Andreja Božiča, ukinjen.
Število zaposlenih se zmanjšuje
V prvem četrtletju letošnjega leta je Steklarna Hrastnik ustvarila 15,2 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo nekoliko nad načrtom, dobiček pred davki v višini 1,9 milijona evrov pa je za 43 odstotkov presegel načrtovanega. Prihodki od prodaje so se lani zvišali za šest odstotkov, na skoraj 58 milijonov evrov, pri čemer je bilo več kot 90 odstotkov prodaje dosežene na trgih držav članic EU. Čisti dobiček pa se je zvišal za osem odstotkov, na 6,6 milijona evrov. Od vsote vseh sredstev v višini slabih 57 milijonov evrov, je imela družba konec lanskega leta 47 odstotkov dolžniškega kapitala.
Za investicije je bilo lani namenjenih 4,8 milijona evrov, letos se načrtuje 12,7 milijona evrov. Od tega zneska je bil sredi julija zaključen del naložbe v višini 4,2 milijona evrov, s katero so za petino dvignili proizvodne zmogljivosti. Preostali del vlaganj pa je namenjen avtomatizaciji, robotizaciji in digitalizaciji proizvodnje. S tem se znižuje tudi zaposlenost. Medtem ko je bilo v Skupini Hrastnik v povprečju zaposlenih 680 delavcev, od tega 588 v matični družbi, preostalo pa v invalidskem podjetju, ki je pred meseci preimenovalo v Glashuto, naj bi bilo letos v povprečju zaposlenih 658 delavcev, prihodnje leto pa še približno 630. Na vprašanja, v kateri fazi je gradnja nove tovarne na Poljskem s tamkajšnjim partnerjem, Igor Lah ni odgovoril.
