Potem ko je konec lanskega leta Alta Invest kupila dejavnost Primorskega finančnega centra Interfin (PFCI), je po 15 letih poslovanja svoja vrata zaprla ena izmed prvih borznoposredniških družb v Sloveniji - Certius BPH Vesne Marije Bevk Gregorič in Janeza Gregoriča. Stranke Certiusa bo do konca meseca prevzela Hypo Alpe Adria Bank, kar so nam potrdili tudi v banki, kjer pa podrobnosti niso želeli komentirati, saj naj bi šlo za poslovno skrivnost. Po neuradnih informacijah naj bi si v Hypo banki po lanskoletni zamenjavi uprave intenzivno prizadevali za krepitev njihovega oddelka investicijskega bančništva. Ta bo tako s prevzemom dejavnosti Certiusa pridobil okoli 1500 novih strank, ki imajo na trgovalnih računih za med 70 in 100 milijoni evrov premoženja.
Medtem ko Hypo banka krepi svojo dejavnost investicijskega bančništva, pa naj bi to po neuradnih informacijah prodajala Banka Koper. Po naših informacijah naj bi bila prodaja dejavnosti investicijskega bančništva Banke Koper v zaključni fazi, za nakup pa se poleg nekaterih slovenskih bank zanimajo tudi Alta Invest, Ilirika in Perspektiva.
Za prodajo oziroma združitev s katero od večjih borznoposredniških družb naj bi si vse bolj prizadevala tudi lastnika Argonos BPH Andrea Ganadu in Sergej Miković, medtem ko naj bi prodajo GBD BPD po nekaterih informacijah zahtevala Gorenjska banka, pri kateri naj bi nekateri lastniki zastavili svoje deleže.
S pripojitvami, prevzemi, preoblikovanji in "prostovoljno" vrnitvijo licenc je v Sloveniji od leta 2000 ugasnilo že skoraj 20 borznih hiš, trenutno pa je na Ljubljanski borzi aktivnih le še sedem borznoposredniških družb, 14 bank in pet oddaljenih borznih članov. Če so konsolidacijo borznoposredniške dejavnosti prvotno narekovala predvsem poostrena merila Agencije za trg vrednostnih papirjev, pa sedaj k združitvam oziroma prodajam borzne posrednike sili zlasti padec likvidnosti in obsega poslovanja. Finančno-gospodarska kriza je namreč borznoposredniške družbe prizadela v bistveno večji meri kot družbe za upravljanje, več borznih hiš pa iz finančnega posredništva že več let izkazuje celo z izgubo. V nasprotju z družbami za upravljanje, ki so odvisne od upravljalskih provizij, prihodki borznih posrednikov namreč temeljijo zlasti na posredniških provizijah, ki so jih morali zaradi močne konkurence v zadnjih letih bistveno znižati, poleg tega pa se je znižal tudi sam obseg poslov. V zadnjih dveh letih je bilo namreč na Ljubljanski borzi sklenjenih za manj kot milijardo evrov poslov, kar je več kot polovico manj kot na primer v letu 2007.
matjaz.polanic@dnevnik.si
