Nadzorni svet Holdinga slovenskih elektrarn (HSE) je v torek sprejel predlog poravnave s pravno naslednico družbe Alstom glede nezakonito pridobljene premoženjske koristi pri projektu šestega bloka termoelektrarne Šoštanj, je danes poročala Mladina. Znesek v predlogu poravnave naj bi znašal 260 milijonov evrov, medtem ko je bil znesek v tožbi sto milijonov evrov višji. »Naslednji teden bo več znanega o poravnavi z Alstomom. Gre za veliko zmago. Ne bom o tem govoril, ker so gradiva še vedno zaupna, čeprav o tem že pišejo nekateri mediji,« je danes dejal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec. V HSE niso hoteli niti potrditi, da je nadzorni svet sprejel predlog, kaj šele odgovoriti na druga vprašanja. »Zaradi interesa postopka v tej fazi podatkov še ne moremo razkrivati,« so se odzvali. Enak odgovor so nam poslali, ko smo se obrnili na predsednika nadzornega sveta HSE, sicer direktorja mariborske Snage in člana SDS Franca Doverja. Slovenski državni holding ga je v nadzorni svet HSE imenoval 23. oktobra lani, deset dni pozneje pa so nadzorniki zamenjali upravo HSE. Zdaj jo vodi nekdanji direktor TEŠ Viktor Vračar.
Ključne odločitve v času Pahorja in Lahovnika
HSE je po poročanju portala Necenzurirano tožbo zoper ameriško družbo General Electric Power, pravno naslednico francoske družbe Alstom Power, začel pripravljati, ko je bil direktor HSE Blaž Košorok, torej med letoma 2012 in 2016. Danes je Košorok državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo, pod okrilje katerega sodi tudi energetika. Tožba je bila na arbitražnem sodišču na Dunaju vložena v času vlade Mira Cerarja leta 2017, ko je HSE vodil Stojan Nikolić. Pri tem so se naslonili na ugotovitve kriminalistov, ki naj bi ocenili, da je Alstom Power kot dobavitelj opreme za TEŠ 6 s kaznivimi dejanji pridobil za 250 milijonov evrov premoženjske koristi, je takrat poročal spletni portal Siol. Zato naj bi toliko znašal tudi prvotni tožbeni zahtevek, a naj bi nato po poročanju portala Necenzurirano narasel na 360 milijonov evrov. Poravnavo naj bi v začetku letošnjega leta predlagala tožena stranka, na to pa naj bi po pisanju nekaterih medijev vplivali dobri odnosi med sedanjo slovensko vlado in vlado nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Ker HSE svojega predloga še ne pojasnjuje, se odpira prostor za ugibanja. Mnogi so spomnili, da se je projekt TEŠ 6 začel v času prve vlade Janeza Janše, najpomembnejše pa je bilo obdobje okoli leta 2009, ko je vlado vodil sedanji predsednik države Borut Pahor, ministrstvo za gospodarstvo, takrat pristojno za energetiko, pa sedanji svetovalec Janševe vlade Matej Lahovnik. V tem obdobju so bile sprejete ključne sporne odločitve ter opuščene potrebne aktivnosti, kar je, gledano z vidika Slovenije, naredilo pogodbo za TEŠ 6 tako slabo. V letu 2017 je Lahovnik v pričanju pred državnozborsko preiskovalno komisijo dejal, da se v poslovanje podjetij ni vpletal. »Mogoče bi se kdaj moral, če gledamo za nazaj, ampak potem bi se mi očitalo politično vmešavanje,« je dejal. Njegova naslednica na čelu ministrstva Darja Radić pa je komisiji povedala, da se ji je od začetka zdelo, da je s tem projektom nekaj narobe. Ocenila je, da so se politiki pustili zavesti zagovornikom projekta.
»Zgodbe o TEŠ 6 ne smemo pozabiti. Je šolski primer ugrabljene države in korupcije,« so sporočili iz opozicijske stranke Levica. »Tudi če bi iztržili še 100 milijonov več, to ne bi niti približno pokrilo finančne škode, storjene s tem projektom. Ta bo na koncu neizmerna. Poleg že ustvarjenih izgub in izgubljenega investicijskega potenciala bo zaradi povečane obdavčitve izpustov toplogrednih plinov na EU ravni nemogoče ustvarjati dobiček. Da ob tem niti ne omenjamo, da bo treba TEŠ 6 zapreti leta 2030, če hočemo izpolniti zaveze iz pariškega podnebnega sporazuma,« so še poudarili v Levici.
