»Zdaj ni čas za ustvarjanje ekstradobičkov, temveč za solidarnost in preudarnost pri določanju cen,« je izpostavil premier Andrej Plenković na vladni seji prejšnji teden, ko je spomnil, da so cene goriv še zmeraj nižje, kot so bile ob začetku ruske agresije na Ukrajino, ter da so nižje cene elektrike in plina zagotovljene do 1. oktobra. Zaradi gospodarskih posledic vojne na Bližnjem vzhodu je vlada znova sprejela uredbo o omejitvi maloprodajnih cen naftnih derivatov, ki blažijo njihovo rast. Tako so cene bencinskih in dizelskih goriv od 10 do 15 centov nižje, kot bi bile brez ukrepov Banskih dvorov. Prepričani so, da je aktivno omejevanje cen energije ključ za preprečevanje širšega vala dvigovanja cen kot tudi za zaščito standarda državljanov.
Pred tem so na seji konec marca sprejeli deseti sveženj ukrepov, ki jih s ciljem zaščite življenjskega standarda državljanov in gospodarske stabilnosti izvajajo od leta 2022. Med drugim so do 31. marca prihodnje leto podaljšali veljavnost znižane stopnje DDV 5 odstotkov za plin, ogrevanje iz toplarn ter drva za ogrevanje in pelete. Dodatno so namenili 70 evrov na mesec tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo.
Nadzorovane cene osnovnih artiklov
Prav tako s podaljšanjem odločbe o ukrepih neposrednega nadzora cen, ki so jih lani razširili s 70 na 100 osnovnih artiklov, ostaja zakoličena najvišja dovoljena maloprodajna cena, ki je trgovci ne smejo prekoračiti. Na seznamu so nekatere vrste mesa in ribe, jajca, mleko in mlečni izdelki, sadje, zelenjava kot tudi otroška hrana, jedilno olje, med, čokoladni namazi in drugi izdelki, vključno s higienskimi. Trgovci morajo te izdelke jasno razstaviti s posebnim znakom »omejena cena«.
Večina cenovno zaščitenih izdelkov je obdavčena po stopnji 13 odstotkov ali splošni stopnji 25 odstotkov, le za manjši del je DDV na najnižji stopnji 5 odstotkov. Za dodatno znižanje DDV se niso odločili, ker izkušnje kažejo, da trgovci ob znižanju DDV redko znižajo končne cene. Zato vlada raje uporablja neposredno zamrznitev cen, ker meni, da na tak način zagotavlja takojšen učinek za državljane.
Administrativne omejitve cen za 100 izdelkov res pomagajo ohranjati stabilnost najosnovnejših artiklov, vendar cene drugih izdelkov zunaj košarice rastejo. Po zadnjih podatkih Eurostata je bila na Hrvaškem marca letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, 4,8 odstotka, kar je najvišja raven od novembra 2023. To je skoraj dvakrat več, kot je povprečje v evroobmočju, ki znaša okoli 2,5 odstotka. Medtem ko se inflacija v večini držav evroobmočja upočasnjuje, je Hrvaška marca zabeležila skok s februarskih 3,8 odstotka. Glavni inflacijski pritiski prihajajo iz energetskega sektorja, kjer so se cene povzpele za več kot 11 odstotkov. Premier Plenković je izpostavil tudi spodbudne trende. »Zaznavamo padec cen industrijskih izdelkov in precej bolj zmerno rast cen hrane, ki znaša 0,39 odstotka, kar je občutno pod splošno stopnjo inflacije. Na mesečni ravni so se cene hrane zvišale le za skromnih 0,1 odstotka,« je poudaril. Sicer pa so se na letni ravni hrana, pijača in tobak podražili za 3,9 odstotka.
Medtem pa ima sektor storitev še vedno 0,7-odstotno rast na mesečni ravni, kar na letni ravni znaša visokih 7,8 odstotka. Premier je opozoril, da to ni dobra novica za turizem.
Če bo cena nafte še naraščala, bo vlada razmislila tudi o uvedbi »plavajočega DDV«, je napovedal finančni minister Tomislav Ćorić in poudaril, da bodo vse opcije na mizi.
Čeprav razlike pri posameznih izdelkih niso drastične, je lahko primerljiva nakupovalna košarica v Sloveniji zaradi nižjih marž in drugačnih davčnih politik tudi za petino cenejša, kot je na Hrvaškem, kažejo izkušnje hrvaških potrošnikov, ki se redno odločajo za nakupe na slovenskih obmejnih območjih.