Brezposelnost v evroobmočju pa ostaja nizka – julija je znašala 6,4 odstotka. Hkrati je zaposlitvenih oglasov v številnih razvitih državah manj. To so ključne ugotovitve poročila H1 Business Status Update.
Zanimiva sprememba se dogaja na jugu Evrope. Od konca leta 2019 so Hrvaška, Portugalska, Grčija in Španija gospodarsko rasle hitreje od povprečja evroobmočja, posebej izrazita je rast Hrvaške. Nemčija je medtem le malo presegla predpandemično raven. Pomembno je, da novih delovnih mest ne ustvarja samo turizem. Zaposlovanje raste tudi v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih, zdravstvu in izobraževanju, industriji ter gradbeništvu.
Za Slovenijo to pomeni tudi večjo konkurenco za delavce. Ko gospodarstva v neposredni bližini rastejo in investirajo, potrebujejo podobne profile kot slovenska podjetja.
Znanja UI hitro pridobivajo vrednost
Drugi veliki premik prinaša umetna inteligenca. Po letu 2022 je povpraševanje po znanjih UI močno naraslo. V Avstraliji UI-delovna mesta predstavljajo okoli 2,1 odstotka vseh zaposlitvenih oglasov, na Novi Zelandiji 3,7 odstotka.
Še bolj zanimiv je evropski podatek: med analiziranimi državami izstopa Irska, kjer znanja UI zahteva že skoraj 15 odstotkov zaposlitvenih oglasov.
Umetna inteligenca pa na trg dela vpliva različno. Medtem ko lahko zmanjša potrebo po nekaterih nalogah in začetnih delovnih mestih, povečuje povpraševanje po novih znanjih in visoko usposobljenih strokovnjakih. Investicije v podatkovne centre in tehnološko infrastrukturo obenem povečujejo potrebo po elektro, energetskih, gradbenih in drugih tehničnih profilih.
Za Slovenijo je posebej zanimiva Nemčija, naša najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica. Po več letih stagnacije kaže znake okrevanja, pri čemer imajo pomembno vlogo tudi velika vlaganja v infrastrukturo.
Nemčija je ustanovila 500 milijard evrov vreden sklad za infrastrukturo in podnebno nevtralnost, namenjen vlaganjem v železnice, ceste, šole in drugo infrastrukturo. Z investicijami pa raste tudi potreba po ljudeh, ki jih bodo izvedli.
Med poklici, ki jih je v Nemčiji najtežje zapolniti, so poleg zdravstvenih profilov gradbeni inženirji, električarji in vzdrževalci, delavci v železniški in cestni gradnji, vodovodarji, monterji ogrevalnih sistemov ter delavci pri gradnji predorov in cevovodov.
»Velike investicije niso samo vprašanje denarja, ampak tudi ljudi. Ko se investicijski cikel okrepi, se hitro pokaže, katerih profilov primanjkuje. Tudi v Sloveniji je veliko povpraševanje po tehničnih, proizvodnih in drugih strokovnih kadrih,« poudarja Andreja Šobar, vodja marketinga na MojeDelo.com.
x