Zavarovalnica Triglav, Zadružna kraška banka z Opčin, Zadružna banka Doberdob in Sovodnje ter družba KB 1909 so včeraj objavile ponudbo za prodajo 29-odstotnega deleža v Hranilnici in posojilnici Vipava. Ponudbe pričakujejo do 30. aprila, ko bo znano tudi, kakšen izkupiček lahko pričakujejo. Spomnimo, četrt leta nazaj je 56-odstotni delež Kmetijska zadruga Vipava za 1,6 milijona evrov prodala lokalnim gospodarstvenikom in skupnostim z občino Vipava na čelu.
To je bil bržkone tudi povod za aktualno prodajo. Napovedi, da bodo zamejske banke izstopile iz lastništva vipavske hranilnice, se namreč vrstijo, že odkar je postalo jasno, da bo hranilnica dobila domačega lastnika. Predsednik upravnega odbora Zadružne kraške banke Sergio Stancich je za Primorske novice povedal, da je hranilnica zdrava in delež v njej zanimiv. »Če bi ga kupila skupina kupcev, ki je nedavno od KZ Vipava kupila 56-odstotni delež, bi prešla 75-odstotni prag. Tako bi domačini sami upravljali hranilnico in tudi uresničevali svojo vizijo,« je dejal.
A dodatnega kapitala za vnovičen nakup v dolini ni. »Z našimi nakupi delnic smo pripomogli k temu, da se je utrdilo lastništvo s podjetniki z Ajdovskega, Vipavskega in drugod po Primorskem. Nadomestili smo kmete. Občina ima razne potrebe v občinskem proračunu, zato ne bomo dokupovali delnic. Svojo vlogo smo odigrali. Se pa strinjamo, da to kupijo drugi primorski podjetniki ali posamezniki skladno z usmeritvijo politike lastništva,« pravi ajdovski župan Marjan Poljšak in spomni na zavezo, da noben posameznik ne more pridobiti več kot 10-odstotnega deleža. Tudi vipavski župan Ivan Princes pravi, da občina trenutno denarja nima, je pa zainteresirana za povečanje deleža v hranilnici.
Znano je, da se je lani kot kupec pojavljala tudi Zadružna kraška banka. A bi do lastništva po italijanski zakonodaji prišla le z likvidacijo banke, kar je bil za mnoge v Vipavski dolini, tudi predsednika uprave hranilnice, nepredstavljiv in nepotreben scenarij. Kraška banka je najbrž tudi zaradi nepriljubljenosti med domačini od namere za nakup odstopila. Vztrajanje v lastništvu brez prave besede glede vodenja hranilnice pa zanje očitno ni zanimivo.
Banka je sicer v lokalnem okolju pomemben igralec z veliko komitenti, pomembno vlogo igra tudi v malem gospodarstvu. Poleg tega je po kakovosti naložb in obrestnih merah med slovenskimi bankami na zavidljivi ravni. Predlani so ustvarili dobrih 143.000 evrov čistega dobička, njihova bilančna vsota konec leta je znašala 28 milijonov evrov. Tudi lani so kljub krizi, problemom v realnem sektorju in težavam v Vipavski dolini še izboljšali izid.
