»Vse, kar se zvečer sveti na bencinski črpalki, je verjetno naše,« nam je povedal Boris Žnidar, direktor podjetja Elmont Bled, ki je opremilo velik del slovenskih bencinskih servisov in nakupovalnih centrov.
Podjetje domuje v Spodnjih Gorjah, kjer s parkirišča vidiš kočo na Stolu, iz direktorjeve pisarne pa Triglav skozi eno in blejski grad skozi drugo okno. Na direktorski stol je Žnidar sedel razmeroma pozno, konec leta 2021, ko ga je k vodenju podjetja povabil njegov starejši brat, prejšnji direktor. Dvajset let je bil bankir, specialist za tveganja, a hkrati prepleten z Elmontom kot član in predsednik nadzornega sveta – Elmont Bled je namreč delniška družba.
»Presenečen sem bil, da ustrezamo kriterijem za gazelo, saj smo z vidika rasti dokaj konservativno podjetje,« nam je dejal direktor, ko smo ga obiskali v podjetju. To je razvidno tudi iz njihove bilance: lastniki puščajo pretežni del dobička v podjetju, ki tako stoji na dobrih 77 odstotkih lastniškega kapitala in praktično brez bančnih dolgov. In vendar dosegajo tudi rast: čisti prihodki od prodaje so se od leta 2021 do 2025 podvojili, in sicer s 7,2 na 14,5 milijona evrov – samo v zadnjem letu za 23 odstotkov –, čisti dobiček pa je lani znašal skoraj 1,2 milijona evrov. Podjetje se ponaša tudi s platinastim bonitetnim certifikatom Duna & Bradstreeta (AAA), uvrstitvijo med najboljših 20 odstotkov po trajnostni presoji EcoVadis in standardi ISO 9001, 14001 in 45001.
Obrat k proizvodnji svetlobnih napisov
Zgodba podjetja Elmont Bled, ki danes zaposluje okoli 55 ljudi, se je sicer začela leta 1949, ko je štiričlanska ekipa pod imenom Elektroinstalacija Bled v okviru Mestnega podjetja Bled opravljala elektroinštalacije po blejskih hotelih. Leta 1952 so dodali popravila radijskih in televizijskih sprejemnikov, leta 1963 pa prve reklamne napise – dejavnost, ki je čez desetletje postala jedro podjetja. Leta 1977 se je podjetje preselilo na današnjo lokacijo v Spodnjih Gorjah in zraslo še v proizvajalca profesionalne gostinske opreme: mlinčkov za kavo, peči za pice in pomivalnih strojev.
Prelomnica je prišla leta 1986, ko je vodenje prevzel Janez Žnidar – Borisov brat, sedemnajst let starejši od njega. »Podjetje je bilo v zelo slabi situaciji, komaj so zbrali za plače,« se spominja direktor. Tedaj se je podjetje z vso močjo obrnilo k proizvodnji svetlobnih napisov, ki danes predstavlja steber podjetja. Po razpadu Jugoslavije, ko je na trg vdrla konkurenca, so proizvodnjo lastne gostinske opreme večinoma opustili in postali distributer – danes zastopajo italijansko skupino Ali Group s stotinami blagovnih znamk, hkrati pa so zastopniki za italijansko kavo Pavin. Tako sta se izoblikovala dva prihodkovna tokova: svetlobne komunikacije, ki prispevajo približno dve tretjini, in profesionalna gostinska oprema s kavo za preostalo tretjino. Podjetje ostaja v rokah treh družin – Žnidar (Borisov brat Janez), Repe in Kersnik – ki skupaj obvladujejo okoli 91 odstotkov delnic.
Danes 67 odstotkov prodaje realizirajo na tujih trgih, predvsem v EU. Imajo dve predstavništvi v tujini, eno v Nemčiji in drugo v Srbiji. Podjetje se je specializiralo za bencinske servise in velike trgovske centre – med njihovimi referencami so Petrol, OMV, MOL pa denimo ljubljanski Rudnik oziroma Supernova z več sto metri napisov.
Naročila velikih energetskih igralcev
Podvojitev prihodkov, ki so jo v podjetju dosegli med letoma 2021 in 2025, je sad vala uspešno dobljenih naročil velikih energetskih igralcev – OMV, Petrol, MOL. Skok prihodkov pri tem poganja preoblikovanje bencinskih servisov iz OMV v MOL in hkratna prenova blagovne znamke OMV. Lastniki so medtem pretežni del dobička pustili v podjetju, ki tako stoji na skoraj 78 odstotkih lastniškega kapitala. Merilo, ki ga Žnidar postavlja pred velikost, je zanesljivost: podjetje meri samo sebe po tem, da se nanj lahko računa.
Pri svetlobnih napisih dve do tri stranke prinesejo 70 do 80 odstotkov posla. »Če en tak odpade, je to velika vrzel,« priznava Boris Žnidar, ki se zaveda, da novega naročnika te velikosti ni mogoče najti čez noč. Eden njihovih največjih kupcev je OMV, kjer imajo po Žnidarjevih besedah »še za eno leto dela«, medtem ko v proizvodnji že dosegajo zgornje meje svojih zmogljivosti. Z občino, s katero imajo zelo dobre odnose, se dogovarjajo za širitev proizvodnih hal na sosednja zemljišča. Kot možnost dodatne širitve proizvodnih zmogljivosti Žnidar omenja akvizicijo podobnega proizvodnega podjetja v Bosni, pri čemer se zaveda, da je to večletni projekt, ki s seboj nosi precejšnje organizacijske spremembe.
Protiutež je drugi steber podjetja: pri gostinski opremi je največji kupec vreden komaj osem odstotkov, razpršenost je torej velika, oba segmenta skupaj pa blažita nihanja. Na področju gostinske opreme so v podjetju najeli izvoznega menedžerja za trge Balkana; tržni delež želijo povečati v Črni gori, na Kosovu, v Albaniji in Makedoniji.