Gorenje je v letošnjem letu načrtovalo odprodajo dveh hčerinskih družb: proizvajalca grelnikov vode Gorenje Tiki in Gorenja Surovine, ene vodilnih družb na domačem trgu v perspektivni panogi zbiranja in predelave odpadkov. Toda prodajni postopek za Gorenje Tiki se je zaradi kitajskega prevzema Gorenja ustavil, za Gorenje Surovino pa se je tempo prevzema upočasnil, smo izvedeli neuradno. Po načrtih z začetka letošnjega leta bi morala biti prodaja Gorenja Surovine končana že do konca julija, a realne možnosti za to ne obstajajo.

Da bi se lahko celoviteje osredotočili na svojo osnovno dejavnost, proizvodnjo izdelkov za dom, so v Gorenju lani začeli prodajati Gorenje Surovino. Pravzaprav že drugič v zadnjih letih; potem ko je bila leta 2015 s poljsko družbo Tesla Recycling sklenjena kupoprodajna pogodba za Gorenje Surovino, je leto kasneje, ko bi moralo slediti plačilo, kupčija propadla. Koliko zavezujočih ponudb so prejeli po tem, ko se je rok za njihovo oddajo s konca maja podaljšal do konca junija, v Gorenju niso odgovorili. »Ob objavi začetka postopka iskanja strateškega kupca za podjetje Gorenje Surovina smo napovedali, da bomo javnost o postopku obveščali sproti in ob morebitnih spremembah. Postopek traja, vendar ni novosti, o katerih bi javnost obveščali,« so povedali v Gorenju.

Favoriti Dinosovi kitajski lastniki

Kot favorit za nakup Gorenja Surovine se omenja kitajska družba Chiho-Tiande Group, lastnica Gorenju Surovini konkurenčnega Dinosa. Chiho-Tiande Group je leta 2016 za okoli milijardo evrov odkupil terjatve do enega največjih globalnih zbirateljev embalaže, nemškega Scholza, od leta 2011 večinskega lastnika Dinosa. S tem so Kitajci na slovenskem trgu predelave odpadkov čez noč pridobili eno ključnih vlog. Pri prevzemu Gorenja Surovine gre družbi Chiho-Tiande Group na roke, da je družba Hisense, tudi vidni sponzor svetovnega nogometnega prvenstva, pred kratkim prevzela Gorenje. Morebitna poroka med Chiho-Tiande Group oziroma njegovim Dinosom in Gorenjem Surovino medtem sproža vprašanje o koncentraciji na trgu, o čemer bo odločala agencija za varstvo konkurence.

Poleg Kitajcev se za nakup Gorenja Surovine zanima multinacionalka Veolia. Ta francoska skupina, ki se ukvarja z energetskimi, vodnimi in odpadnimi posli, zaposluje 168.000 delavcev in je lani ustvarila več kot 25 milijard evrov prihodkov od prodaje.

Eden od interesentov za nakup Gorenjeve hčerinske družbe, dejavne na področju zbiranja in predelave odpadkov, naj bi bil tudi finsko-luksemburški finančni sklad KJK Capital, ki prav tako išče priložnosti v regiji. Doslej mu je uspelo prevzeti Kovinoplastiko Lož, Iskro ISD in Tomplast, v pekarski družbi Don Don pa je pridobil 40-odstotni lastniški delež. KJK Capital se po neuradnih informacijah trenutno zanima za nakup Mariborske livarne Maribor (MLM) v lasti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), pred meseci pa si je ogledoval Cimosovo hčerinsko družbo Cimos Kinematika.

Nakupne apetite je imel še nekdanji dolgoletni direktor Lesnine Bojan Papič in eden večjih zaslužkarjev v poslu iz leta 2010, ko je bila Lesnina prodana avstrijski družbi XXXLutz, po neuradnih informacijah za okrog 150 milijonov evrov. Papič je naše informacije potrdil. »Gorenje Surovina je zanimiva naložba, vendar sem s prevzemnimi aktivnostmi odnehal.« Takšno odločitev je med drugim utemeljil s tem, da so pričakovanja o kupnini visoka.

Visoke rasti prihodkov in dobička

Kako je poslovalo Gorenje Surovina v prvem poletju letošnjega leta, v družbi niso razkrili, ker da objavljajo konsolidirane rezultate poslovanja, podrobnosti poslovanja posameznih hčerinskih družb pa ne posredujejo. Po nerevidiranih podatkih so se njihovi prihodki od prodaje lani zvišali za 36 odstotkov in so znašali 71,6 milijona evrov. Za 41 odstotkov pa je bil višji čisti dobiček (2,5 milijona evrov). V povprečju je družba lani zaposlovala 319 delavcev.

Naprodaj je še nekaj poslovno nepotrebnega premoženja. Proti koncu leta 2017 je Gorenje švicarski multinacionalki Vitol sicer že odprodalo posel prodaje premoga ljubljanski Energetiki. Po prodaji družbe Publicus, ki se ukvarja z zbiranjem in predelavo odpadkov, v nekaterih občinah pa izvaja gospodarsko javno službo zbiranja odpadkov, in njene hčerinske družbe Ekogor leta 2016 je Gorenje lani prodalo še Erico, velenjski inštitut za ekološke raziskave. Po zastavljenih načrtih želijo s prodajo poslovno nepotrebnega premoženja letos iztržiti najmanj 50 milijonov evrov, ciljajo na 80 milijonov evrov, pridobljena sredstva pa nameniti za zniževanje zadolženosti.

Priporočamo