Res je, SKB posluje v okviru Skupine Societe Generale že vse od leta 2001. S poslovanjem Skupine SKB, ki jo sestavljajo banka SKB in dve hčerinski družbi, SKB Leasing in SKB Leasing Select, in ki je v prvi polovici leta 2017 dosegla čisti dobiček v višini 22,4 milijona evrov, smo zadovoljni. SKB resda ni največja banka na slovenskem trgu, po bilančni vsoti je na četrtem mestu, je pa stabilna. In to v dobrih in tudi slabih časih. Izpolnjuje določene standarde, ki jih imamo v Skupini Societe Generale, je uravnotežena univerzalna banka, posluje s prebivalstvom in podjetji ter ohranja visoko raven kakovosti v svoji ponudbi in storitvah. Njeni tržni deleži rastejo, ima ugled na trgu. Velikost banke v slovenskem bančnem prostoru je po naši oceni dobra, uvesti pa kaže več modernizacije, avtomatizacije notranjih procesov in digitalizacije, kajti to je prihodnost bančništva, to je jasno. Uvajamo mobilno bančništvo, ki bo prijazno do prihajajoče nove generacije strank, poleg tega se pripravljamo na brezpapirno bančno poslovanje.
Kakšna je sicer strategija Skupine Societe Generale pri nas v prihodnje?Zaupamo v prihodnji gospodarski razvoj in gospodarsko rast Slovenije. Želimo biti med prvimi tremi bankami na slovenskem trgu, a rasti želimo zaradi kakovosti v ponudbi, ki jo ponujamo strankam. Ukvarjamo se z avtomatizacijo notranjih procesov in digitalizacijo, kar postaja vse pomembneje za dobičkonosnost bank. Naša strategija je trajnostni razvoj, konsolidacija tržnih deležev, povečevanje učinkovitosti, izboljševanje ponudbe, večanje ugleda. Slovenija je urejena država, uporablja evro, ponaša se z gospodarsko rastjo. Vsekakor so to dobri indikatorji za našo nadaljnjo rast.
Ste dober poznavalec slovenskega bančnega prostora, zato nas zanima, kako uspešne so banke v Sloveniji v primerjavi z evropskimi. Je tudi v Evropi zaznati trend upadanja pri poslovanju z občani?Hčerinske banke v regiji, govorim za osrednjo in jugovzhodno Evropo brez Francije, za katere sem odgovoren v Skupini Societe Generale, dosegajo odlične poslovne rezultate. Komerčni banka na Češkem, BRD v Romuniji, Eurobank na Poljskem, Societe Generale v Srbiji, SKB v Sloveniji, ki je v slovenskem bančnem sistemu celo med najdobičkonosnejšimi, so banke, ki pri svojem poslovanju ohranjajo stabilnost in nimajo velikih nihanj. Pomislite le na težave, ki so vodile k ustanovitvi slabe banke v Sloveniji. Seveda imamo tudi mi slabe stranke in slaba posojila, a v okvirih, v katerih jih zmoremo reševati sami, ne na račun drugih strank.
Slovenski bančni sistem v primerjavi z drugimi evropskimi državami sicer ni v slabem stanju. Prihodnost pa bo zagotovo prinesla več koncentracij na bančnem trgu. Če me sprašujete o prihodnosti poslovanja s prebivalstvom, menim, da bodo banke vedno obstajale. Vprašanje je le, kakšno obliko bodo imele bančne storitve, kakšna bo bančna potrošnja. Informacija postaja najdragocenejše blago, stranke so vedno bolj poučene, komunikacijski in prodajni kanali vse dostopnejši. Bančno poslovanje s prebivalstvom bo v prihodnosti postalo aplikacija na mobilnem telefonu. Stranka bo stopala v interakcijo z orodjem in nič več z bančnikom.
Menim, da bo osnova bančnega poslovanja ostala takšna, kot je, spremenili pa se bodo kanali, prek katerih bo poslovanje v prihodnje potekalo. Morda ne bomo več uporabljali gotovine, blago in storitve pa bomo še vedno na neki način plačevali.
Vse banke po svetu, pa tudi pri nas, se že nekaj časa intenzivno osredotočajo na digitalizacijo poslovanja. Ali banke v Sloveniji sledijo svetovnim smernicam?Da, mislim, da banke v Sloveniji sledijo tem smernicam. Razvoja ni mogoče zaobiti. Novosti se v različnih okoljih uvajajo z drugačnim tempom in v drugačni časovni komponenti. Različno od banke do banke, od države do države. SKB bo denimo konec leta ponudila strankam kakovostno rešitev mobilne banke, ki jo je, mimogrede, v regiji razvil lokalni ponudnik. Slovenija sicer ni najnaprednejša, a vsekakor sledi trendom in tempu uvajanja novosti.
Kako bo v prihodnje potekalo bančno poslovanje? Bodo poslovalnice izgubile svojo moč in se bo poslovanje preselilo zgolj na mobilne banke, spletno bančništvo in bankomate? Vendarle gre pri bančnem poslovanju za zaupanje med banko in komitentom…Živimo v času, ki prinaša dramatično preobrazbo. Spremenil se bo na primer delovni čas bančnih poslovalnic, izginil bo fizični stik med stranko in bančnikom, ki ga bo morda zamenjalo neko strokovno središče, vzpostavljeno s pomočjo napredne informacijske tehnologije. Brez dvoma je število bančnih poslovalnic preveliko in poslovanje v njih zastarelo, ampak… Nekdo je lepo dejal, da je vse mogoče robotizirati, toda stranke niso roboti. Morda sem romantik, a verjamem, da bo ostala potreba strank po kakovostnih nasvetih, zaupanju, varnosti, po podpori in znanju, na osnovi česar lahko računajo na donose iz naložb.
Na področje bančništva je v zadnjih nekaj letih vstopilo veliko število finančnotehnoloških podjetij (oziroma tehnoloških podjetij v finančni industriji), ki ponujajo hitrejše in cenejše bančno poslovanje za stranke, nad njimi pa so navdušeni predvsem mladi. Kako na to gledate »konservativni« bančniki oziroma bančniki z večdesetletno oziroma stoletno tradicijo?Finančnotehnološka podjetja so dobrodošla, saj nas silijo k napredku. Njihove storitve so dopolnjujoče se in določene bomo v bankah prej ali slej absorbirali, implementirali, uvedli. A ključni za razvoj poslovanja so podatki. In te imamo v bankah. Poudariti kaže tudi na pomembnost zakonodaje, regulacije bančne industrije, katere namen je navsezadnje ravno zaščita strank. Kar zadeva stabilnost in varnost, se finančnotehnološka podjetja zato pač ne morejo kosati z bankami. V bankah imamo tudi znanje in sredstva za uravnavanje in zaščito pred tveganji. Je pa pred našimi vrati velika preobrazba, banke se bodo preoblikovale, vsrkale vase tudi tiste prednosti, ki jih prinašajo finančnotehnološka podjetja.
Kaj pa kibernetska varnost?Verjemite, bančniki smo obsedeni z zagotavljanjem varnosti in se zavedamo, da ni koli nismo dovolj varni. Za sistemom zagotavljanja varnosti se v bankah skriva ogromno vlaganj in stroškov. Tega stranke ne vidijo, a v ozadju njihovih plačilnih transakcij obstaja velik informacijskotehnološki sistem zagotavljanja varnosti. Da zagotavljanja fizičnega varovanja sploh ne omenjam.
Nekateri strokovnjaki napovedujejo, da bo z digitalizacijo v finančni industriji, torej tudi v bančništvu, izginila okoli polovica delovnih mest. Če je sklepati po teh napovedih, to pomeni, da bančništvo ne bo več poklic, ki bi se ga splačalo negovati in razvijati.Kot rečeno, banke bodo vedno obstajale, spremenila se bo le njihova oblika. Digitalizacija bo povzročila prekvalifikacije, spremembe poklicnih profilov. Nekateri nam znani poklici bodo izginili, toda pojavili se bodo novi, nekateri bolj specifični, sofisticirani. Na primer oblikovalec podatkov (data designer), oblikovalec storitev (service designer). Navsezadnje je bilo tako tudi pri industrijski revoluciji in digitalizacija prinaša novo revolucijo. Priča smo dramatičnemu tranzicijskemu trenutku v zgodovini, kot je denimo pojav kriptovalut… Gotovina postaja virtualna, a njen pretok mora biti reguliran, da ljudje ne bi bili izpostavljeni tveganjem. Ljudje morajo biti dobro seznanjeni in se zavedati tveganj.
V Sloveniji se trenutno ukvarjamo z zakonom, ki bi zavaroval pravice posojilojemalcev v švicarskih frankih. Gre za približno 16.000 posojil, pri katerih bi valuto spremenili iz švicarskih frankov v evre. Nekatere države so to uredile s posebnim zakonom. Kako vi gledate na problematiko oškodovanja posojilojemalcev v švicarskih frankih?V SKB nimamo veliko posojil v švicarskih frankih, tudi v celotni Skupini Societe Generale ne. Nekaj smo jih imeli v hčerinski banki na Hrvaškem, ki smo jo prodali. S hrvaškim reševanjem te problematike se sicer ne strinjam. Vsem nam je znana zakonitost, da višja tveganja prinašajo višje donose in obrnjeno. Brez povpraševanja strank po posojilih v švicarskih frankih na trgu te ponudbe sploh ne bi bilo. Banke ne nosijo nujno krivde. Veliko nas je, ki smo stranke opozarjali o nevarnostih spremembe deviznih tečajev. Pri razreševanju vsakega posamičnega posojila je treba upoštevati konkretne podatke, parametre, pregledati podrobnosti, in to pri vsaki stranki posebej. Verjamem, da bo v Sloveniji tudi pri reševanju te problematike prevladal zdrav razum.
