V sredo se je iztekel rok, do katerega so lahko tisti, ki nepremičnine oddajo po spletnih platformah Airbnb in Booking, prijavili dosežene dohodke v zadnjih nekaj letih, ne da bi plačali še globo. Kolikšno število zavezancev so Fursova opozorila, da so pridobili podatke o dohodkih, doseženih z oddajanjem nepremičnin v turistične namene, motivirala, da so se odločili za prijavo dohodkov, še ni znano. Kot so včeraj povedali na Fursu, nameravajo podatke, ki jih še zbirajo po davčnih izpostavah po državi, predstaviti prihodnji teden.
Teden dni pred iztekom roka se je za namen oddajanja nepremičnin v turistični najem za nazaj registriralo 43 zavezancev. V zadnjem mesecu in pol, torej od Fursovega opozorila dalje, se je za oddajanje nepremičnin za naprej registriralo 167 novih zavezancev, od tega 25 podjetij in 142 fizičnih oseb. Iz tega podatka lahko sklepamo, da je bilo število prijav do izteka roka občutno višje kot teden dni pred tem.
Možnosti, da bi v primeru nezadostnih prijav na Fursu rok za prijavo dohodkov iz oddajanja nepremičnin v turistične namene podaljšali, kot vse kaže, ni. Na Fursu so namreč dejali, da tega ne nameravajo storiti. Če izhajamo iz Fursovih zagotovil, da so podatke resnično pridobili, o čemer je sicer marsikdo podvomil, lahko v prihodnjih mesecih tisti, ki dohodkov iz oddaje po Airbnb in Bookingu niso prijavili, poleg odmere davka pričakujejo še zahtevek za plačilo globe. Ob ugotovitvah kršitev jo Furs lahko izreče v višini od 400 do 30.000 evrov.
Fursovi prihodki višji za 6,4 odstotka
Pri pobiranju davkov postaja Furs pod vodstvom generalne direktorice Jane Ahčin v zadnjem času, navsezadnje tudi na račun uvedbe davčnih blagajn, čedalje učinkovitejši. Vsi prihodki, ki jih pobirajo na Fursu, so se lani v primerjavi z letom pred tem zvišali za 6,4 odstotka oziroma za 923,8 milijona evrov in so znašali 15,54 milijarde evrov. Veliko večino celotnih prihodkov, v višini skoraj 15 milijard evrov, predstavljajo davčni prihodki. Ti so se na letni ravni zvišali za skoraj sedem odstotkov. Tako imenovani nedavčni prihodki, kamor denimo sodijo koncesijske dajatve od posebnih iger na srečo in prihodki od dajatve za začasno ali občasno delo upokojencev, so se zvišali za 6,7-odstotka in so znašali dobrih 100 milijonov evrov. Transferni prihodki (prejeta sredstva iz naslova prispevkov za zaposlovanje, za zdravstveno zavarovanje…) pa so se lani zvišali za slab odstotek, na 484 milijonov evrov.
K več pobranim davkom bo v prihodnje prispevala tudi direktiva EU iz leta 2014, ki terja avtomatsko izmenjavo podatkov o transakcijskih računih. Države članice so morale določbe direktive začeti uporabljati na začetku lanskega leta, do prve izmenjave podatkov pa je prišlo septembra lani. Razen evropskih so k izmenjavi podatkov pristopile tudi druge države, skupaj približno sto. Očitno je ukrep številne Slovence spodbudil k prijavi računov. Po pojasnilih Fursa je namreč avgusta, torej ko se še ni iztekel rok, bilo 35.630 prijavljenih transakcijskih računov v tujini, do 25. januarja letos pa jih je prijavilo 42.374 zavezancev.
Nadzori poslovanja z davčnimi oazami
V zadnjih letih je Furs precej energije usmerjal v nadzor poslovanja z razvpitimi davčnimi oazami. Pri številnih zavezancih je bil nadzor uveden na podlagi sumov o premalo obračunanih davkih zaradi poslovanja z davčnimi oazami. V zadnjih sedmih letih je bilo na tem področju opravljenih čez 1007 nadzorov, v katerih je bilo ugotovljeno čez 36 milijonov evrov dodatnih davčnih obveznosti, so povedali na Fursu. Ob tem so poudarili, da se učinki poslovanja z davčnimi oazami izkazujejo tudi na področju ugotavljanja nenapovedanih dohodkov.
Če na Fursu ugotovijo, da ima posameznik na voljo sredstva za porabo, vključno s premoženjem, ki znatno presega dohodke, ki jih je napovedal, ali pa se davkarija na drug način seznani z razpoložljivimi sredstvi davčnega zavezanca in njegovim porabljanjem, lahko njegovo premoženje obdavči s 70 odstotki.
Da bi se zavezanec v kočljivih primerih lahko izognil dolgotrajnim postopkom nadzora in izvršb, prekrškovnega postopka in globe, se lahko odloči za samoprijavo. Po pojasnilih Fursa se je število samoprijav za vse vrste davkov lani v primerjavi z letom pred tem znižalo. Medtem ko je bilo leta 2016 skupaj 17.102 samoprijavi, se je leta 2017 za samoprijavo odločilo 15.315 oseb. Toda po drugi strani je bil Fursov izkupiček iz samoprijav lani v višini 18 milijonov evrov za štiri milijone evrov višji kot leta 2016.
