Prekmursko podjetje Panvita sodi med največje pridelovalce žit pri nas. Ječmen pridelujejo na nekaj manj kot štiristo hektarjih površin, pšenico pa na 1200 hektarjih. Tri četrtine ječmena so že poželi, kakovost pa je dokaj v redu, še zlasti tam, kjer imajo namakalne sisteme, je za Dnevnik pojasnil Branko Virag, direktor podjetja Panvita Kmetijstvo. Namakajo lahko približno štirideset odstotkov njiv z ječmenom. »Z namakanjem smo nadomestili pomanjkanje padavin v aprilu in maju,« je dodal Virag.

Pomurje bo brez namakanja puščava

Začetek žetve pšenice, ki jo Panvita prideluje na okoli 1200 hektarjih, je Virag napovedal za jutri ali ponedeljek. »Zaradi spomladanskega pomanjkanja padavin in sedanjega vročinskega vala, ko se temperature na poljih vzpenjajo tudi čez 40 stopinj Celzija, se bojimo, da bo kakovost pšenice slabša. Zaradi vročinskega vala bo namreč, zlasti na težjih tleh, prisilno dozorela,« ocenjuje sogovornik in dodaja, da imajo pogodbe za odkup pšenice sklenjene tudi s kmeti, in sicer za pet do šest tisoč ton. Od 30 do 40 odstotkov Panvitine pšenice slabše kakovosti pojedo živali, glavnina pa je gre za prehrano ljudi.

​Panvita za zdaj namaka okoli 300 hektarjev pšeničnih polj. Virag je prepričan, da se bo Pomurje kot žitnica brez namakanja spremenilo v puščavo. Še pred časom je menil, da se bo to zgodilo v približno petdeset letih, zaradi turbulentnih vremenskih dogajanj pa se boji, da se bo še bistveno prej. Morda že čez deset do dvajset let.

Četrto leto rdečih številk?

Kmetijski inštitut Slovenije (KIS) je v lanskem jesenskem poročilu o stanju v kmetijstvu, ki temelji na razpoložljivih statističnih in drugih informacijah, dostopnih do 25. novembra 2025, ocenil, da so bile ekonomske razmere pri pridelavi pšenice v letu 2025 nekoliko boljše kot v izrazito slabih letih 2023 in 2024. »Zaradi negativnih cenovno-stroškovnih gibanj v zadnjih letih ostajajo ekonomski rezultati pridelave pšenice slabi, razkorak med stroški pridelave in odkupnimi cenami se je, tudi zaradi boljše letine, sicer nekoliko zmanjšal, vendar ostaja še vedno velik. Ekonomski rezultati pri pridelavi pšenice so tudi pod povprečjem obdobja 2017–2021 in med slabšimi do zdaj,« med drugim piše v omenjenem poročilu KIS.

Branko Virag je za Dnevnik potrdil, da s proizvodnjo pšenice že tri leta ustvarjajo rdeče številke. »Letos ne bo nič drugače, kajti cenovni trend na borzah je porazen. Je na lanski ravni ali še celo nekoliko slabši. Bojim se, da bo to povzročilo upad pridelave,« je napovedal.

Premierjeva zaletava obljuba

Slovenskim pridelovalcem pšenice se lahko toži po letu 2022, ko so jo prodali po rekordno visoki povprečni ceni – po 314,93 evra za tono. Na to je vplivala tudi naivna in zaletava obljuba takratnega premierja Roberta Goloba ob asistenci kmetijske ministrice Irene Šinko, da bo vlada od kmetov odkupila ves pridelek pšenice. To se je zgodilo sredi žetve in kljub dejstvu, da mnoge pridelovalce k prodaji pšenice zavezujejo pogodbe s posameznimi odkupovalci. »To je bila ena večjih neumnosti, kar sem jih slišal. Ko je premier to izjavil, nekaj dni nisem prišel k sebi,« je po Golobovem spodletelem poskusu državnega odkupa pšenice za Dnevnik povedal agrarni ekonomist dr. Emil Erjavec.

Spomnimo, na javni razpis za državni odkup pšenice je leta 2022 prispela ena sama ponudba in še ta ni ustrezala razpisnim pogojem, je pa premierjeva napoved, da bo vlada odkupila vso pšenico, zmedla celotno žitno verigo, zaradi česar so takrat cene pšenice poletele v višave.

Pridelovalci pšenice želijo pogovor z ministrom

Sledilo je ekonomsko porazno leto 2023, ko so stroški pridelave pšenice zaradi porasta cen energentov, zaščitnih sredstev in gnojil tako zavoljo posledic covida kot tudi ruske agresije na Ukrajino močno poskočili, po drugi strani so odkupne cene pšenice znatno padle. Evropska unija je takrat Sloveniji dodelila 1,2 milijona evrov za nujno finančno pomoč tistim kmetijskim sektorjem, ki jih je dogajanje od jeseni 2021 finančno najbolj prizadelo. Slovenija bi lahko temu znesku dodala še dvesto odstotkov iz lastnega proračuna, skupno torej 3,7 milijona evrov. Padla je odločitev, da bodo pomoč prejeli pridelovalci pšenice, a jo je vlada po poplavah avgusta 2023 preusmerila k poplavljencem. Pridelovalci pšenice so jo zato prejeli šele konec leta 2024, skupno 2,8 milijona evrov.

Branko Virag, Panvita Kmetijstvo, direktor. Foto: Tatjana Pihlar

Branko Virag, direktor podjetja Panvita Kmetijstvo, meni, da se bo Pomurje kot slovenska žitnica brez namakanja v desetih do dvajsetih letih spremenilo v puščavo. Foto: Tatjana Pihlar

Po tihem si jo obetajo tudi letos. Nedavno se je sestala komisija za pripravo izhodišč za letošnji odkup pšenice, ki od novega kmetijskega ministra Janeza Ciglerja Kralja pričakuje, da se bo v prihodnjih dneh sestal z njimi, da bi mu predstavili težave v sektorju. Predsednik komisije, prekmurski kmet Franc Küčan, je za Dnevnik poudaril, da so pristojne institucije izračunale, da je proizvodna cena za tono pšenice od 280 do 290 evrov, borzne cene pa so za 20 do 30 odstotkov nižje kot lani in se gibljejo okoli 205 evrov. »Stroški pridelave so nekaj višji kot lani, zato že vnaprej vemo, da pri pšenici znova ne bo zaslužka. Nasprotno, izgube po hektarju bo najmanj od 300 do 350 evrov. Poleg tega je spomladanska suša v razvojni fazi pobrala nekaj pridelka, pobira ga tudi vročina, v Podravju pa ga je toča marsikje popolnoma uničila. Slovenija bo letos zelo na tanko založena s pšenico,« je napovedal Franc Küčan, ki smo ga včeraj zmotili med žetvijo ječmena. »Kaže bolj slabo. Pridelek bo količinsko podpovprečen,« je na kratko predstavil razmere na svojih poljih. 

Bojijo se AVK

Franc Küčan priznava, da komisija za pripravo izhodišč za letošnji odkup pšenice nima nobene moči. »Težava je, ker se je vmešala Agencija za varstvo konkurence (AVK), ki prepoveduje vsakršna dogovarjanja o cenah. Drugi sindikati organizirajo proteste, na katerih se borijo za svoje plače, kmetje pa AVK ne moremo dopovedati, da je pšenica naša plača in da se moramo zanjo z nekom pogajati. Žitna veriga, ki je delovala v letih 2010–2015, je bila idealna. Pridelovalci pšenice smo takrat sedli za pogajalsko mizo z odkupovalci, zdaj pa AVK trdi, da je to kartelno dogovarjanje. Če kupec in prodajalec iščeta kompromis, kako pokriti stroške in zadovoljiti potrebe pridelovalca na eni strani ter kupca (mlinarja, peka, trgovca) na drugi, da bi bili zadovoljni vsi v verigi, to ne more biti kartelno dogovarjanje,« meni Franc Küčan. Spomnimo, AVK je februarja 2022 izdala odločbo, s katero je ugotovila, da so Žito, Mlinotest, Mlinopek, Panvita in Mlin Korošec v letu 2020 pri določanju odkupne cene pšenice ravnali usklajeno.

Priporočamo