Letos je bila prvič opravljena samodejna izmenjava informacij o finančnih računih med državami, podpisnicami sporazuma pod pokroviteljstvom Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Na Finančni upravi RS (Furs) so konec septembra tako prejeli obsežno zbirko podatkov o računih davčnih zavezancev iz 95 držav, vendar pridobljene podatke še obdelujejo. Dacarji bodo zdaj preverjali, ali so davčni zavezanci pravilno izpolnili svoje davčne obveznosti, torej ali so sporočili vse račune v tujini, ter tudi, ali so napovedali vse dohodke, povezane s premoženjem v tujini (obresti, dividende…). Podatki bodo, kot pravijo na Fursu, vključeni v sisteme za analizo tveganja, s pomočjo katerih ugotavljajo »rizičnost davčnih zavezancev oziroma povezanih oseb«. Na podlagi avtomatske izmenjave podatkov so na Fursu prejeli podatke o finančnih računih vseh finančnih institucij v tujini (bank, hranilnic, investicijskih in borznoposredniških družb, vzajemnih skladov in zavarovalnic) ter tudi o depozitnih računih v tujini, kot so transakcijski, poslovni, čekovni in varčevalni računi.
Koliko davčnih zavezancev je oddalo prijavo?Vsak davčni zavezanec z računom v tujini mora v osmih dneh od odprtja računa Fursu to sporočiti sam, v nasprotnem primeru mu grozi visoka denarna kazen. Na Fursu pravijo, da se je število samoprijav v minulih dveh mesecih povečalo za več kot desetino, v zadnjih dveh letih in pol pa je bilo dvakrat več samoprijav. Do zdaj je podatke o računih v tujini prijavilo 39.175 davčnih zavezancev, med njimi 27.262 fizičnih oseb in 11.913 podjetij.
Kakšne so zagrožene kazni?Če davčni zavezanec v osmih dneh ne sporoči podatkov o odprtih finančnih računih v tujini, Furs lahko izreče denarno kazen. Fizičnim osebam grozi plačilo od 200 do 1200 evrov, samostojnim podjetnikom od 800 do 10.000 evrov, podjetjem pa od 1200 do 30.000 evrov. Pri tem gre zgolj za globo, ki se nanaša na transakcijske račune v tujini, če jih zavezanci niso prijavili. »Če so zaradi odprtega računa nastale druge davčne obveznosti, kot so neprijavljeni prihodki, ki bi morali biti obdavčeni, so zagrožene dodatne denarne kazni,« opozarjajo na Fursu. Odgovora na vprašanje, koliko dodatnega davka bodo pobrali s tem, nismo dobili, saj bodo podatki delno obdelani predvidoma sredi decembra.
Katere račune morate prijaviti in katerih ne?Davčni zavezanci morajo Fursu prijaviti vse plačilne, torej transakcijske račune v tujini. To velja tudi za račune v tujini, na katere študenti prejemajo štipendijo, pa tudi, če so namenjeni zgolj plačilu stroškov počitniških hiš v tujini (denimo na Hrvaškem). Fursu je treba prijaviti račun v tujini tudi, če zavezanec z računom že več let ne posluje. Če sta lastnika računa v tujini denimo zavezanec in njegova žena, morata to prijaviti oba.
Finančni upravi ni treba prijaviti podatkov:• o hranilni knjižici v tujini,
• o varčevalnem računu v tujini,
• o trgovalnem računu pri banki
• v tujini,
• o predplačniški kartici pri banki
• v tujini
• o trgovalnem računu pri borzni
• hiši v tujini,
• o e-varčevalnem računu v tujini in
• o računu, ki ga je zavezanec
• že zaprl.
Ali je treba prijaviti račune, kot so britanska stavnica Bet365, predplačniški račun Skrill, Paypal, Revolut, Monese?Teh spletnih storitev za zdaj ni treba prijaviti, saj gre za elektronske denarnice. Če ponudniki spletne storitve nadgradijo tako, da ti računi postanejo tudi plačilni in imajo personalizirano številko (denimo IBAN), jih je treba prijaviti. Ker je nedavno ponudnik računa Revolut že nadgradil spletno aplikacijo, morajo imetniki ta račun prijaviti Fursu.
Kaj storiti, če je od odprtja računa minilo več kot osem dni?Furs zavezancem, ki še niso sporočili podatkov o odprtem plačilnem računu v tujini, svetuje, naj to storijo čim prej. Če bodo zavezanci račune prijavili sami, še preden bo do podatka o njihovem plačilnem računu v tujini prišel davčni organ, se bodo kazni lahko izognili.
Kako lahko sami prijavite račun v tujini?Fizične in pravne osebe lahko plačilni račun iz tujine prijavijo na posebnem obrazcu, objavljenem na spletni strani Fursa. K obrazcu morate priložiti kopijo bančne listine oziroma drugega dokumenta, na katerem so razvidni podatki o plačilnem računu iz tujine. Obrazca za samoprijavo ni mogoče poslati po elektronski, ampak le po navadni pošti, lahko pa ga oddate prek eDavkov kot lastni dokument. Izpolnjeni obrazec lahko tudi vložite osebno na vseh finančnih uradih.
