Globalni delniški indeksi so teden zaključili v negativnem območju, medtem ko so donosnosti državnih obveznic v ZDA in Evropi nadaljevale rast. Najbolj sveži inflacijski podatki nakazujejo postopno umirjanje inflacijskih pritiskov, vendar nedavna podražitev nafte in drugih energentov nakazuje potencialne inflacijske pritiske v prihodnjem obdobju. Povišanje inflacijskih tveganj lahko pomeni prekinitev niza znižanj obrestnih mer ali pa vsaj upočasnitev njihovega tempa. Kratkoročno se lahko volatilnost ohrani, saj bodo vlagatelji ocenjevali dejanski obseg motenj na trgu energentov. Zgodovinsko gledano so geopolitični konflikti najpogosteje povzročili kratkotrajne šoke na trgu.
Zanimivo je bilo tudi dogajanje na trgu zemeljskega plina, saj je cena zemeljskega plina za najkrajšo pogodbo na nizozemski borzi s približno 30 evrov skočila tudi do 70 evrov, nato pa se stabilizirala v bližini 50 evrov za megavatno uro. Podobno se je dogajalo s ceno sodčka nafte tipa brent, saj je dosegla skoraj 120 dolarjev, trenutno pa se giblje nekoliko pod 100 dolarjev. Z namenom stabilizacije cen je Mednarodna agencija za energijo napovedala usklajeno sprostitev 400 milijonov sodov iz strateških naftnih rezerv držav članic, Združene države pa so odobrile začasen nakup sankcionirane ruske nafte.
Mednarodno dogajanje se pozna tudi na domačem finančnem trgu. Ljubljanska borza je teden zaključila z zmernim padcem indeksa in povečano volatilnostjo. Po zelo uspešnem začetku leta je osrednji indeks SBITOP dosegel skoraj 20-odstotno rast, nedavni dogodki pa so ta donos znižali na še vedno izjemnih 13 odstotkov. Marec je sicer v znamenju uvedbe nove vrste trgovalnih računov (individualni naložbeni račun) ter tretje izdaje ljudskih obveznic z 2,6-odstotnim letnim kuponom. K pestremu dogajanju na Ljubljanski borzi je prispevala tudi delnica Vzajemne, ki je začela kotirati pred nekaj dnevi in predstavlja dobrodošlo popestritev dogajanja.