Kemijska industrija v Evropi je že nekaj zadnjih let pod močnim pritiskom konkurence, razlogov za to pa je več. Od evropskih predpisov, ki niso naklonjeni tovrstni industriji, do energetskih kriz, zato ne čudi, da je velik del evropske kemijske industrije že zaprl vrata. Po nekaterih podatkih ta dosega desetino kapacitet, pravi cunami pa je bil lani tudi v proizvodnji titanovega dioksida, saj so številne evropske tovarne, v Španiji, na Nizozemskem, v Združenem kraljestvu in Nemčiji, zaprle vrata. Trg titanovega dioksida je še vedno pod pritiskom presežnih kapacitet iz Azije, ki ne bo kar tako popustil in je v bistvu rezultat nepremičninske krize, ki je v Aziji zavladala pred leti in še traja. »Kitajci so v zadnjih petih letih širili svoje kapacitete, zato ta strukturni presežek seveda vpliva na rezultate vseh zahodnih proizvajalcev. Kljub vsemu ostajamo v finančnem smislu stabilni in dobičkonosni pa tudi investicijsko aktivni. Se pa ponovno spopadamo z visokimi cenami energentov in geopolitičnimi razmerami, ki vplivajo na številne druge dejavnike, ki se kažejo v višjih stroških v naši bilanci, od transporta do strateških surovin, marž in cikličnega povpraševanja,« pravi predsednik uprave Cinkarne Celje Aleš Skok.
Žveplova kislina postaja strateška surovina
Čeprav so razmere na trgu v prvem četrtletju letošnjega leta ostale zahtevne, so pogodbene cene titanovega dioksida v Evropi po seriji zniževanj ostale stabilne, s čimer se je prekinil trend cenovne erozije. »Proti koncu četrtletja so začeli zaradi stopnjevanja razmer na Bližnjem vzhodu občutno naraščati stroški žvepla, žveplove kisline in energije, kar je bil dodatni pritisk na stroške,« še pove Skok.
Kljub zahtevnim razmeram so v Cinkarni poslovni načrt presegli, na slabši rezultat pa je najbolj vplivala nižja cena in manjša količina prodanega titanovega dioksida. Cinkarna je v prvem četrtletju ustvarila za dobrih 50 milijonov evrov prihodkov od prodaje, od tega dobrih 47 na tujih trgih, dosežen poslovni izid pa je bil za več kot polovico nižji od enakega obdobja lani in je znašal 3,7 milijona, čisti dobiček v prvih treh mesecih pa 3,1 milijona evrov, kar je prav tako več kot pol manj kot lani. Na nižji rezultat glede na minulo leto sta vplivali predvsem nižja prodajna cena in količina titanovega dioksida kot glavnega proizvoda Cinkarne.
Kljub skromnejšemu poslovanju družbe v Cinkarni ocenjujejo, da je, upoštevajoč razvoj dogodkov v mednarodnem gospodarstvu, geopolitične razmere in razmere na trgu pigmenta titanovega dioksida ter konkurente v panogi, rezultat soliden in celo nad načrti in pričakovanji. Kot še pravi Skok, je postala velika težava oskrba z žveplom, ki je ključni reagent v sulfatnem postopku pridobivanja proizvodnje titanovega dioksida. »V tem postopku se ga porabi velika količina, cene tekočega žvepla pa so se v zadnjem letu ekstremno zvišale in so višje za 150 do 160 odstotkov kot pred krizo, če govorimo o trdnem žveplu, pa celo tri- do štirikrat višje,« pojasnjuje Skok. Ker je žveplo ujeto v geografsko območje, v Hormuško ožino, od tam prihajajo le skromne količine, to pa seveda vpliva na različne verige, tudi prehrambno, saj je žveplo uporabna kemikalija. Zato je to strateška težava za številne države. Kitajska je z majem prepovedala izvoz žveplene kisline, ker jo potrebujejo doma, Rusija že v začetku leta, prav tako Turčija. »Skratka, žveplo z nekaj odpadne surovine, ki nastaja pri proizvodnji in predelavi nafte in plina, postaja strateška surovina, ki se pozicionira bistveno drugače kot v preteklosti. To pa pri številnih proizvajalcih povzroča resne težave in so prisiljeni v dvig cen. Če se težave v Hormuški ožini ne bodo razrešile, obstaja resno tveganje, da bo prišlo tudi do fizičnega pomanjkanja žvepla,« pravi Skok.