»Predstavljajte si, da je leto 2035. Prvo evropsko tehnološko podjetje, ki je bilo ustanovljeno v garaži, v Krakovu, po celotni celini zaposluje 120.000 ljudi in je vredno 1000 milijard dolarjev. Vseevropska ekipa je vodilna na svetu na področju kvantnega računalništva. Evropa je postala dom najbolj dragocenih in inovativnih podjetij na svetu ter magnet za najboljše talente na področju robotike, podnebne tehnologije, umetne inteligence, proizvodnje … To se morda sliši neverjetno. Toda ni nujno, da je tako, če ne bomo ukrepali zdaj.«

To so besede pobudnikov peticije EU-INC – številnih zagonskih podjetij oziroma njihovih lastnikov, med drugim tudi v Sloveniji poznanih podjetij Bolt in Wolt ter bank Revolut in Wise Bank – iz jeseni 2024 o pripravi zakonodaje EU, ki bi omogočala ustanovitev vseevropskega podjetja. Peticijo so podprla tudi številna združenja zagonskih podjetij po Evropi in več drugih evropskih združenj. Peticijo EU-INC je doslej s podpisi podprlo več kot 23.000 organizacij.

Zaradi številnih držav in kultur je evropsko okolje zagonskih podjetij razdrobljeno, usklajevanje s številnimi nacionalnimi predpisi predstavlja breme, čezmejno sodelovanje pa je redko. Medtem ko v ZDA tako imenovani angelski vlagatelji investirajo od zahodne do vzhodne obale, evropski kapital ostaja znotraj nacionalnih meja. Rezultati takšnega delovanja so zavrt zagon, neizkoriščen potencial in umetna omejitev možnosti, za uspeh evropskih start-upov, opozarjajo pobudniki peticije EU-INC. In to kljub temu, da Evropa prekaša ZDA po številu novoustanovljenih tehnoloških podjetij, evropska start-up podjetja pa ustvarjajo delovna mesta trikrat hitreje kot drugi sektorji.

Peticija padla na plodna tla

Očitno je peticija, ki jo iz dneva v dan podpira več organizacij, padla na plodna tla. Na letošnjem Svetovnem gospodarskem forumu v švicarskem Davosu je predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen v svojem govoru poudarila, da ima Evropa vse potrebno za privabljanje naložb – prihranke, znanje in inovativnost – s svojimi tovarnami umetne inteligence in gigatovarnami ter potrebnimi aplikacijami in načelom »umetna inteligenca je na prvem mestu«. Po njenem prepričanju je vse, kar v Evropi potrebujemo, mobilizacija teh sredstev, da bi se lahko izkoristile njihove možnosti. »Ključna naloga je ustvariti spodbudno in predvidljivo regulativno okolje. Živimo v času, ko lahko kapital in podatki v sekundi prečkajo Evropo. Podjetja morajo imeti enako svobodo gibanja. Vendar pa je trenutno preveč podjetij prisiljenih iskati možnosti za rast in širitev v tujini, deloma zato, ker se vsakič, ko se širijo v novo državo članico, soočajo z novimi pravili,« je dejala von der Leynova in napovedala, da bo evropska komisija v kratkem predstavila novo zakonodajo. »Končni cilj je ustvariti novo resnično evropsko strukturo podjetij. Imenujemo jo EU Inc. s preprostim sklopom pravil, ki se bodo uporabljala po vsej EU. Tako bodo podjetja v vseh državah članicah lahko veliko lažje poslovala,« je dejala von der Leynova in dodala, da v EU potrebujemo sistem, v katerem bodo podjetja lahko nemoteno poslovala in zbirala sredstva po vsej Evropi, tako enostavno kot na enotnih trgih, kot so ZDA in Kitajska.

Trije poskusi so se izjalovili

Prizadevanja za možnost ustanovitve podjetja v EU, ki bi lahko poslovalo v vseh državah članicah EU, ima dolgo brado. V letu 2004 je bila uvedena evropska delniška družba (Societas Europea), z enotnim sklopom pravil za poslovanje v več državah, vendar ni nikoli postala nadnacionalna entiteta. Ustanovljenih jih je bilo le nekaj, med drugim zaradi odsotnosti političnega soglasja in omejenih prednosti, ki jih je prinesla ta možnost. Klavrno sta se nato zaključila še dva poskusa evropske komisije za vzpostavitev učinkovitejšega poslovnega okolja v EU. Najprej leta ni zaživela evropska zasebna družba z omejeno odgovornostjo (European Private Company), za katero je bilo sprva načrtovano, da bi zaživela leta 2010. Načrti so se najprej upočasnili, leta 2014 pa je evropska komisija, zaradi nasprotovanja evropskega parlamenta, predlog o vzpostavitvi evropske zasebne družbe umaknila. V letu 2014 je evropska komisija pripravila zakonodajo, ki bi omogočila ustanovitev družbe z enim samim članom (single-member company), a tudi ta predlog ni bil deležen zadostne politične podpore, zato ga je sredi leta 2018 umaknila.

V drugi polovici januarja so poslanci evropskega parlamenta s 492 glasovi za, 144 proti in 28 vzdržanimi sprejeli vrsto priporočil, ki bodo vključena v predlog evropske komisije pri pripravi nove zakonodaje, ki se pričakuje v prihodnjih mesecih. Po pojasnilih evropskega parlamenta bi enotna evropska družba veljala za družbe z omejeno odgovornostjo. Registracijo podjetja bo predvidoma mogoče opraviti v celoti digitalno, v 48 urah, z enim evrom, po tako imenovanem režimu 28. možnosti. To pomeni, da bo novo podjetje mogoče ustanoviti ali v eni od 27 držav članic EU ali pa na podlagi posebnega obrazca. Kar predstavlja 28. možnost, pri čemer je predlagana vzpostavitev centraliziranega digitalnega registra. Nova zakonodaja naj bi začela veljati prihodnje leto. Načrtovane spremembe pomenijo, da podjetjem za širitev poslovanja ne bo treba ustanavljati hčerinskih podjetij v državah EU, pretok kapitala in zaposlenih med državami pa bi bil poenostavljen.

Registracijo vseevropskega podjetja bo predvidoma mogoče opraviti v celoti digitalno, v 48 urah, z enim evrom, pri čemer je predlagana vzpostavitev centraliziranega digitalnega registra. Nova zakonodaja naj bi začela veljati prihodnje leto.

Poleg popolnoma digitaliziranega postopka ustanavljanja podjetij v nekaj urah bi po predlogu peticije EU.Inc nova pravna entiteta omogočila standardizirane investicijske procese za vseevropske naložbe, vzpostavitev enotnega programa delniških opcij za zaposlene, s ciljem, da se uspeh zagonskih podjetij širše deli, pa tudi poenostavitev čezmejnih operacij, kot sta zaposlovanja in pretok kapitala. 

Priporočamo