Kot je povedala ob začetku parlamentarne razprave o prihajajočem vrhu EU, so od konca februarja, ko je izbruhnila vojna na Bližnjem vzhodu, cene plina zrasle za 140 odstotkov, cene dizelskega goriva pa so se podvojile. Uvožena fosilna goriva so Evropo stala dodatnih 100 milijard evrov, pri čemer ni prejela nič dodatne energije, je dejala.
"Vsi občutimo višje cene, podjetja so pod velikim pritiskom. Ljudje imajo težave pri plačevanju računov, kar bi se lahko z zimo še zaostrilo. Ukrepati moramo takoj, da bi zaščitili tiste, ki to najbolj potrebujejo, in da bomo iz te krize izšli močnejši, kot smo vanjo vstopili," je poudarila von der Leynova.
Po njenih besedah je vloga EU, da članicam zagotovi orodja in prožnost, da se odzovejo na visoke cene energentov, ki jih vsaka država občuti drugače.
Zato bo komisija po napovedih predsednice podaljšala konec aprila sprejeta prožnejša pravila za dodeljevanje državnih pomoči industrijskim sektorjem, ki so jih višje cene energentov, povezane z vojno na Bližnjem vzhodu, najbolj prizadele.
V skladu s pravili, ki bi se morala po prvotnih načrtih izteči konec letošnjega leta, lahko članice podjetjem v kmetijskem, ribiškem in prevozniškem sektorju krijejo do 70 odstotkov stroškov goriva ali gnojil, nastalih zaradi zvišanja cen. Obenem je začasno omilila že pred tem veljavna pravila za dodeljevanje državnih pomoči energetsko intenzivnim sektorjem, vezanim na dogovor o čisti industriji.
Bruselj je aprila predstavil tudi niz možnih ukrepov, s katerimi lahko države članice pri spopadanju z visokimi cenami energentov podprejo gospodinjstva. Von der Leynova je danes ponovila, da morajo biti tovrstni ukrepi ciljno usmerjeni, saj v nasprotnem primeru zgolj povečajo povpraševanje.
Med kratkoročnimi ukrepi na strani ponudbe je medtem napovedala strateški dialog o evropskih rafinerijah in skupno naročanje energentov.
EU pa mora po njenih besedah nasloviti tudi strukturne izzive, zaradi katerih je izpostavljena volatilnim trgom s fosilnimi gorivi. Pri tem je predsednica komisije evropski parlament in Svet EU pozvala, naj do konca leta dosežeta dogovor o svežnju zakonodaje, namenjene posodobitvi evropskega energetskega omrežja. Poudarila pa je tudi pomen elektrifikacije evropskega gospodarstva.