Fiskalna politika je bila naravnana ekspanzivno, kar v zelo ugodnih cikličnih razmerah ni bilo ustrezno, ugotavlja fiskalni svet. Primanjkljaj sektorja država je bil pri treh odstotkih BDP visok, a nižji od predlani, kar je bilo v največji meri posledica manjšega obsega interventnih ukrepov. »Na izdatkovni strani je k ekspanzivni fiskalni politiki prispevala predvsem nadaljnja krepitev investicijske aktivnosti, financirana izključno z domačimi sredstvi. Okrepila se je tudi rast domače tekoče porabe sektorja država, ki bi morala biti vsaj v delu, ki se ni nanašal na blaženje posledic visoke inflacije, glede na preostala javnofinančna gibanja nižja,« so povedali v fiskalnem svetu. Neustrezno ekspanzivno naravnanost fiskalne politike v lanskem letu po pojasnilih sveta potrjujejo indikativne kvantitativne ocene, po katerih lani ni bila spoštovana večina fiskalnih pravil. Izdatki sektorja država so bili lani občutno višji od trenutnih ocen o najvišji dovoljeni ravni. Slednja je sicer nižja od zgornje meje zadnjega veljavnega večletnega okvira, sprejetega septembra lani, ki pa ga je fiskalni svet že takrat ocenil kot previsokega. Z obstoječimi pravili je bilo lani skladno le znižanje deleža bruto javnega dolga v BDP na 69,9 odstotka, predvsem zaradi inflacijskega povečanja nominalnega BDP. sta