Po enem letu nespremenjenih temeljnih obrestnih mer se je Evropska centralna banka (ECB) odločila za njihovo zvišanje za 0,25 odstotne točke.
Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita, s katero ECB usmerja naravnanost denarne politike in določa obrestne mere za hrambo presežnih likvidnosti bank čez noč pri ECB, po novem znaša 2,25 odstotka, za refinanciranje se je zvišala na 2,40 odstotka, za ponudbo mejnega depozita pa na 2,65 odstotka. Po napovedih finančnih trgov bi se obrestne mere letos lahko še enkrat zvišale za četrtino odstotne točke.
Sprememba temeljnih obrestnih mer bo vplivala na rast obrestnih mer v poslovnih bankah, pri čemer lahko pričakujemo, da bodo banke pri njihovem zviševanju bistveno bolj ekspeditivne, kot so bile pri njihovem zniževanju.
Razlog za dvig obrestnih mer ECB je povečevanje inflacije v zadnjem času. Ciljna vrednost inflacije v evrskem območju je dva odstotka na leto. Potem ko je februarja znašala 1,9 odstotka, se je marca, ko se je razplamtela vojna v Iranu, zvišala na 2,6 odstotka, aprila na tri, maja pa se je po prvih ocenah Eurostata povečala na 3,2 odstotka, kar je najvišja stopnja inflacije po septembru 2023. Takrat je znašala 4,3 odstotka, kar je v primerjavi z mesecem prej, ko je bila 5,2-odstotna, predstavljalo izrazit padec, medtem ko je januarja 2023 dosegla 8,6 odstotka. K majski ocenjeni inflaciji v višini 3,2 odstotka so največ prispevale rasti cen energije, ki so se na medletni ravni zvišale za 10,9 odstotka. Krepitev cen energije vzbuja skrb, da bi to lahko imelo vpliv na cene drugega blaga in storitev.
ECB se je podvizala
Evropska centralna banka je ob naraščajoči inflaciji obrestne mere tokrat zvišala prej kot leta 2022, ob nastopu energetske krize in rasti cen surove nafte, ki so povzročile visoko rast inflacije. »Ko se inflacija začne povečevati, zlasti zaradi visokih cen energentov, obstaja nevarnost, da se začnejo povečevati tudi inflacijska pričakovanja. To lahko vodi v višje zahteve po plačah, te pa se nato prelijejo v dodatno rast cen. Tako se lahko gospodarstvo ujame v inflacijsko spiralo,« je pojasnil redni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Sašo Polanec.
Po njegovih besedah zviševanje inflacije v takšnih razmerah deluje kot mehanizem za ohlajanje gospodarstva in omejevanje inflacijskih pritiskov. »Čeprav višje obrestne mere kratkoročno zavirajo gospodarsko aktivnost, lahko preprečijo še večje stroške, ki bi nastali, če bi se visoka inflacija zasidrala v pričakovanjih podjetij, gospodinjstev in delavcev.«
Posebno vprašanje za Evropo so po pojasnilih Polanca tudi cene energije, ki so tradicionalno visoke, deloma zaradi davkov, regulacije in okoljskih politik. »Ni povsem jasno, ali je z vidika podnebne politike res optimalno, da je energetska obdavčitev tako visoka, če hkrati zmanjšuje konkurenčnost evropskega gospodarstva. Okoljske cilje je treba zasledovati, vendar na način, ki ne povzroča prevelikega bremena za podjetja in gospodinjstva ter ne spodkopava dolgoročne gospodarske moči Evrope,« je dejal Polanec.