Po naših neuradnih podatkih naj bi v Družbi za avtoceste RS (Dars) presodili, da razpisne pogoje za vzpostavitev sistema e-vinjet izpolnjujeta dva od treh ponudnikov, ki so se prijavili na razpis. To sta slovaški Skytoll, ki je oddal ponudbo za 15,7 milijona evrov, in konzorcij družb Marand, Telekom, Pošta Slovenije in avstrijski Kapsch, ki je oddal 33,4 milijona evrov vredno ponudbo. V Darsu so potrdili, da se bodo odločili »v kratkem«, svoje odločitve pa ne bodo uradno komentirali, dokler ne bo pravnomočna. Sklepamo lahko, da bo posel, če morebitna revizija ne prinese presenečenj, dobil cenejši ponudnik.
Medtem pa na dan prihaja vse več informacij, ki vzbujajo dvom tako o referencah kot o verodostojnosti tega ponudnika.
V Darsu so določili, da lahko na razpisu sodelujejo le ponudniki, ki so že izdelali sistem za nadzor cestninjenja, ki hkrati vključuje stacionarno, prenosno in mobilno nadzorno opremo. Po javno dostopih podatkih naj doslej vzpostavljeni sistemi slovaškega Skytolla te zahteve Darsa ne bi izpolnjevali. Sistem, ki ga je Skytoll vzpostavil na Slovaškem, namreč za prepoznavo vozil po dostopnih podatkih uporablja dodatno tehnično opremo, nekakšno skenersko napravo, to pa je glede na razpisne pogoje Darsa nedovoljeno. Sistem tudi nima prenosne nadzorne opreme, ampak le stacionarno in mobilno, zato je bistveno drugačen od tega, ki ga želi vzpostaviti Dars.
Po naših informacijah naj bi v Skytollu ob Darsovem preverjanju, ali je dvom o njegovih referencah upravičen, vsakršne pomisleke zavrnili in zatrdili, da slovaški sistem vozila prepoznava s pomočjo kamere, skener pa je del dodatne opreme, ki ni nujna za njegovo osnovno delovanje. Tudi na Slovaškem naj bi Skytoll zagotovil prenosno opremo, a je avtocestni upravljalec pač ne uporablja.
»Družba Skytoll je priložila ustrezne reference v povezavi s sistemom, ki ga je vzpostavila za slovaško avtocestno družbo. V primerjavi s prejšnjim sistemom papirnatih vinjet je cestninski sistem družbe Skytoll za kar 60 odstotkov znižal stroške cestninjenja avtomobilov ob hkratnem 5-odstotnem povečanju prihodkov v lanskem letu,« je v minulih dneh zapisal izvršni direktor Skytolla Matej Okáli ter se mimogrede še vprašal, ali so ti pomisleki resnično zadostna podlaga za zavrnitev Skytollove in sprejem dvakrat dražje ponudbe drugega ponudnika.
Skytollu večina slovaških cestnin
Dvom o verodostojnosti pa dodatno krepijo ugotovitve slovaške revizijske komisije, ki je presojala učinkovitost slovaškega sistema elektronskega cestninjenja tovornih vozil, ki ga je prav tako vzpostavil Skytoll. Urad za revizijo je ugotovil, da je sistem »neučinkovit in neekonomičen«, ter slovaško vlado opozoril na »resna tveganja v prihodnosti«.
Skytoll je tamkajšnji sistem elektronskega cestninjenja za tovorna vozila vzpostavil leta 2010 in ga tudi upravlja. Čeprav naj bi bila glavnina prihodkov od cestnin namenjena za vzdrževanje in gradnjo avtocest, pa za to ostane bore malo denarja. Skoraj polovico prihodkov od cestnin obdrži Skytoll, opozarja slovaški revizijski urad. Od vsakega evra pobranih cestnin Skytoll obdrži dobrih 48 centov, natanko tri cente več kot upravljalec avtocest, slovaški Dars. Sedem centov zaslužijo drugi izvajalci. Od začetka delovanja sistema do leta 2019 je bilo s cestninami zbranih 1,58 milijarde evrov, 760 milijonov evrov je prejel Skytoll, kar je 44 milijonov evrov več od vrednosti pogodbe za vzpostavitev sistema. Precej manj, 709 milijonov evrov, je ostalo slovaškemu Darsu, 108 milijonov evrov pa so prejeli pogodbeni partnerji. Za gradnjo novih avtocest je bilo v letih 2014–2018 uporabljenih le deset centov od vsakega evra od cestnin, izhaja iz revizije.
Pogodba med slovaško avtocestno družbo in Skytollom je sicer vredna 716 milijonov evrov (brez DDV), znesek pa naj bi avtocestni upravljalec poravnal do leta 2022. Dejansko pa bo sistem mnogo dražji, ugotavlja revizija. Pogodba se je že spreminjala z aneksi in cena se viša z inflacijo – ne pa tudi niža z deflacijo. »Zato bo končna cena bistveno višja od prvotne,« ugotavlja revizija. Do konca leta 2018 je slovaška družba za avtoceste Skytollu plačala že 44 milijonov evrov več od osnovne vrednosti pogodbe. Matej Okáli iz Skytolla je sicer v minulih dneh zapisal, da »z vso odgovornostjo potrdim, da bi sistem elektronskih vinjet za Slovenijo stal približno 15 milijonov evrov za gradnjo in pet let delovanja«.
Slabi obeti za državo
Še največjo skrb pa zbuja ugotovitev revizije, da slovaški sistem slabo izpolnjuje svoj osnovni namen, to je vzdrževanje in gradnjo avtocest. Med letoma 2014 in 2018 je bila s cestninami zbrana slaba milijarda evrov, slovaški Dars je dobil 474 milijonov evrov, le petina tega denarja oziroma 97 milijonov evrov pa je šlo za gradnjo avtocest, kar zadostuje za odsek, dolg od dva do 12 kilometrov. Upravljalec je medtem kar 123 milijonov evrov, torej 26 milijonov evrov več kot za gradnjo avtocest, porabil za lastne stroške.
Prav zato se Slovaška pri gradnji novih avtocest zanaša na evropska sredstva in denar iz državnega proračuna. V primeru zmanjšanja evropskih sredstev tako Slovaška ne bo imela denarja za ključne naložbe v cestno infrastrukturo, »če se sistem ne bo spremenil«, so opozorili revizorji. Tukaj pa nastopi druga težava; ključni deli sistema so v lasti Skytolla. To pa bo po mnenju revizorjev »močno vplivalo na odločitev avtocestnega upravljalca o podaljšanju pogodbe s Skytollom, ki velja do leta 2022, z možnostjo podaljšanja za pet let, in tudi na prihodnost cestninskega sistema«.
