Izbor slovaškega Skytolla na razpisu za vzpostavitev sistema elektronske vinjete že zaposluje politiko. V državnem zboru je na to temo potekala štiriurna seja komisije za nadzor javnih financ. Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec (NSi) je sicer ponovil, da zaupa upravi Darsa, da je izbor izpeljala pravilno in zakonito.
Družba za avtoceste (Dars) zavrača kakršno koli vprašljivo ravnanje, tudi z argumentom, da ji je pri pripravi razpisa svetoval avstrijski upravnik avtocestnega omrežja Asfinag. »Samo dokumentacija, na podlagi katere je preverjeno postavljen neki delujoč sistem, je pravi temelj za vzpostavitev podobnega sistema,« pravijo v vodstvu slovenskega avtocestnega upravnika, ki ima 1257 zaposlenih in upravlja 623 kilometrov avtocest ter hitrih cest. Asfinag zaposluje 2967 ljudi in upravlja 2249 kilometrov avtocest. Za skoraj štirikrat večje omrežje Avstrijci zaposlujejo le 2,3-krat več ljudi kot slovenska družba za avtoceste, ki mora znanje in kompetence kupovati v tujini.
Dars: Gre za Asfinagove poslovne skrivnosti
Darsov pogodbeni partner je Asfinagovo hčerinsko podjetje Asfinag Commercial Services. »Dobili smo izkušnje, zbrane v fazi vzpostavitve in delovanja sistema e-vinjete v Avstriji,« posel zagovarjajo na Darsu. »Tovrstnega znanja in praktičnih izkušenj ni mogoče pridobiti iz javno dostopne dokumentacije, saj gre za Asfinagove poslovne skrivnosti.« Pogodbena vrednost znaša 274.500 evrov.
Javni razpis za elektronsko cestninjenje je Dars objavil septembra 2020. V upravi, ki ji predseduje Valentin Hajdinjak (NSi), vztrajajo, da med natečajem niso spreminjali bistvenih tehničnih zahtev in zahtevnosti referenc in da so upoštevali tiste dele iz avstrijskega razpisa, ki so bili »smiselni« za Slovenijo. »Predvsem je bil to del, ki se nanaša na tehnične značilnosti komponent za izvajanje cestninskega nadzora, ter posamezni deli, ki se nanašajo na prodajni sistem e-vinjet na fizičnih prodajnih mestih,« so zapisali.
Pri tem kaže opozoriti, da Dars že upravlja fizična prodajna mesta za sistem DarsGo, še pred tem pa sistem ABC. In da Asfinagov razpis za prodajni sistem ni bil nikoli končan, saj so ga predčasno prekinili in sistem vzpostavili sami. Tehnične zahtevnosti komponent pa so v Darsovem razpisu bistveno drugačne od avstrijskih, tako da jih skorajda ni mogoče primerjati.
»Ni bil poudarek na razpisnih pogojih in zahtevah, ampak na kompleksni vsebini, kako bo celotna zadeva delovala,« je razložil skrbnik pogodbe Matej Krajnc z Darsa. Kaj Krajnčeve besede pomenijo v praksi, razkriva primerjava avstrijske in slovenske razpisne dokumentacije. V Darsovi mrgoli pogojev, ki jih v avstrijskem razpisu ni bilo.
Avstrijski sistem je bolj preprost in pregleden
Ko je Asfinag uvajal e-vinjete, je od izvajalca pričakoval samodejni nadzor registrskih tablic mimovozečih vozil in povezavo sistema z zalednim centralnim informacijskim sistemom. In to je to. Slovenski razpisni pogoji niso sledili avstrijskemu zgledu, saj so bistveno bolj zapleteni od avstrijskega. Dars denimo pričakuje, da sistem prepozna še vrsto drugih lastnosti vozil: proizvajalca, model, leto izdelave, tip in barvo vozila.
Dars je ignoriral učinkovito avstrijsko prakso zgolj enega tipa vinjete za osebna vozila, kar bistveno poenostavlja nadzor in prodajo. Vztraja pri različnih vinjetah za »osebna« vozila, ki so višja od 130 centimetrov nad prednjo osjo, in tista, ki so nižja. Prav zato mora slovenski sistem pridobiti naštete tehnične podatke in jih primerjati s podatki iz baze registriranih motornih vozil – da pride do informacije, ali je voznik kupil pravo e-vinjeto. Takšen nadzor pa je tehnično izvedljiv zgolj za slovenske uporabnike, saj Dars nima dostopa do podatkov iz tujine. Slovenskim uporabnikom torej grozi, da bodo v primerjavi s tujimi diskriminirani.
Razlik je še več. Slovenski sistem bo moral slikati vozila od spredaj in/ali od zadaj, v Avstriji je bilo zahtevano slikanje samo od spredaj. Slovenski razpis je na začetku terjal tudi referenco vzpostavljenega sistema z več kot 500.000 uporabniki in več kot 500 prodajnimi mesti e-vinjet. Po oceni strokovnjakov tega pogoja danes v Evropi ne izpolnjuje nihče.
V javnosti se medtem nizajo sumi, ki utemeljujejo dvom o pravilnosti ministrove ocene, da je Dars razpis izpeljal brezhibno. Izbrani ponudnik Skytoll naj ne bi izpolnjeval zahtevanih referenc, na razpis se je lahko prijavil šele, ko so se ustrezno spremenili razpisni pogoji, kar v Darsu seveda zanikajo. Izbor naj bi bil vprašljiv tudi zato, ker je Skytollov cestninski sistem na Slovaškem – po javno dostopnih podatkih – tehnično zasnovan na način, ki ga slovenski razpis izrecno prepoveduje (Skytoll vztraja, da izpolnjuje vse razpisne pogoje). Poleg tega so po poročanju Financ na Slovaškem prepričani, da naj bi Skytoll lastniško obvladoval Petr Kellner, najbogatejši Čeh in lastnik Pop TV, ki se je decembra lani v Ljubljani tajno sestal s predsednikom vlade Janezom Janšo (SDS).
Skytoll je na razpisu za vzpostavitev sistema elektronske vinjete oddal ponudbo v višini 15,7 milijona evrov brez DDV. Oba neizbrana ponudnika sta se na odločitev Darsa pritožila.
