Lani je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo izplačalo dve državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah v skupni višini 3,7 milijona evrov. Novembra je tri milijone evrov v obliki dolgoročnega posojila prejela družba Semenarna Ljubljana. Pomoč je bila namenjena koncu prestrukturiranja družbe po predlanskem uspešnem izhodu iz prisilne poravnave, v družbi pa so napovedali, da bodo s pomočjo posojila povečali prihodke od prodaje, ki so se od leta 2008 zmanjšali praktično za polovico. Toda lani je nato družba prihodke od prodaje ponovno zmanjšala za šestnajst odstotkov, tako da so ti konec leta znašali 25 milijonov evrov.
Državno pomoč v obliki dolgoročnega posojila v višini 700.000 evrov je lani prejela še limbuška družba Arosa Mobilia. V tem primeru že lahko sklenemo, da reševanje podjetja z javnimi sredstvi ni obrodilo sadov, saj je družba le devet mesecev po prejemu pomoči končala v stečaju. Upnikom je bilo priznanih za okoli 4,18 milijona evrov terjatev, splošna stečajna masa pa je zanemarljive vrednosti.
Dvesto milijonov za družbe v težavah
Državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje družbama Semenarna Ljubljana in Arosa Mobilia sta le zadnji v vrsti državnih pomoči družbam v težavah. Med letoma 2008 in 2017 so po podatkih ministrstva za finance za reševanje podjetij vsako leto namenili okoli 4,6 milijona evrov, za prestrukturiranje pa 16,3 milijona evrov na leto. V tem obdobju smo torej za v namen razdelili okoli 209 milijonov evrov.
Kakšni so učinki?
Čeprav sta ključna cilja državnih pomoči zagotovitev dolgoročnega preživetja družbe in ohranitev delovnih mest, podatki razkrivajo, da pogosto nista dosežena. Na ministrstvu za gospodarstvo so pripravili ocene učinkovitosti državnih pomoči, ki so bile podjetjem v težavah podeljene med letoma 2004 in 2015. Podatki kažejo, da se je prvo leto po dodeljeni pomoči ohranilo 88 odstotkov družb in zaposlenih v njih, po desetih letih pa je preživelo slabih 42 odstotkov družb, ki so ohranile le še 21 odstotkov zaposlenih. Polzela, Svea in Mura so med najbolj znanimi primeri družb, ki so prejele to kategorijo državnih pomoči, naposled pa končale v stečaju.
Metanje denarja skozi okno?
Ekonomist dr. Anže Burger s fakultete za družbene vede trenutno pripravlja nov znanstveni članek na temo učinkovitosti državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje, ki so bile podjetjem dodeljene med letoma 1998 in 2015. Njegova analiza je pokazala, da državna pomoč ne vpliva pozitivno na rast prodaje in zaposlenosti, ključna ugotovitev pa je, da državna pomoč ne izboljša stopnje preživetja podjetja. »Primerjal sem dve skupini podjetij. V prvi skupini so bila podjetja, ki so prejela državno pomoč, v drugi, kontrolni skupini, pa najbolj podobna podjetja tem podjetjem, z edino razliko, da pomoči niso prejela,« je pojasnil Burger. Primerjava preživetvene verjetnosti podjetij je pokazala, da dodelitev državne pomoči ni imela nobenega vpliva na stopnjo preživetja.
Ali to pomeni, da je povsem vseeno, ali neko podjetje prejme pomoč ali ne? Z vidika preživetja posameznega podjetja – da, pravi Bruger. »Ne samo da je vseeno, ali podjetje pomoč dobi ali ne, ampak bi bilo bolje, če je ne bi dobilo. Ta denar bi namreč država lahko koristneje porabila, če bi ga namenila recimo za aktivne politike zaposlovanja. To bi imelo veliko večji učinek kot reševanje slabih podjetij pred propadom,« je dejal. Prepričan je, da bi morala država pomoč usmeriti v ljudi, ki bi ob propadu podjetja izgubili službe, in jim pomagati do prekvalifikacij ali novih zaposlitev.
Reševanje tradicionalnih industrij
Poleg tega, da tovrstne državne pomoči niso učinkovite z vidika reševanja podjetij in porabe javnih sredstev, za povrh zavirajo prestrukturiranje gospodarstva. Burger ocenjuje, da so bile pomoči za reševanje in prestrukturiranje najpogosteje dodeljene podjetjem iz delovno intenzivnih panog, tako imenovanim tradicionalnih industrijam, kot sta tekstilna ali pohištvena industrija. Poleg tega so veljale za priljubljen tranzicijski ukrep. »Pred leti so tovrstne pomoči izkoriščali za odlaganje propada podjetij, dokler večina zaposlenih ni bila dovolj stara za predčasno upokojitev,« je povedal Burger. »Danes ne moremo več ostati na ravni tekstilne industrije, kot smo jo imeli pred 30 leti, ker pri tem nimamo več primerjalnih prednosti. Danes obstajajo države z relativno bolj ugodno tekstilno proizvodnjo, mi pa moramo poskrbeti, da se bodo naši delavci iz teh usihajočih panog prezaposlili v druge panoge,« je opozoril.
Insolventnost je pogoj
Na gospodarskem ministrstvu pri vprašanju učinkovitosti podeljenih državnih pomoči za prestrukturiranje podjetij opozarjajo, da gre za svojevrsten paradoks. Pomoč namreč ne sme biti dodeljena ne prehitro ne prepozno. »Novi zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje je bil sprejet na podlagi smernic EU, ki zelo strogo opredeljujejo pojem družbe v težavah. Pomoč družbi je mogoča šele takrat, ko ta izpolnjuje pogoje za uvedbo insolventnega postopka,« so povedali na ministrstvu. Ker je to, da je izhodiščno poslovno in finančno stanje družbe zelo slabo, eden od pogojev za podelitev pomoči, po besedah ministrstva tovrstnih državnih pomoči sploh ne moremo primerjati z učinkovitostjo drugih državnih pomoči.
Kljub temu na ministrstvu obljubljajo, da bo novi zakon vendarle zvišal učinkovitost dodeljenih državnih pomoči. »Cilj ministrstva je, da je odstotek preživetja družb po dodelitvi pomoči čim višji, vendar je pri tem potrebno upoštevati objektivne okoliščine v zvezi z izhodiščnim slabim poslovnim in finančnim stanjem teh družb. Želeli bi, da se po novem zakonu številka z 42 odstotkov dvigne na od 60 do 65 odstotkov,« so dejali. Učinkovitost državnih pomoči po novem zakonu bo, pravijo na ministrstvu, mogoče oceniti šele po dveh, treh letih po izplačanih sredstvih.
