Namen demografskega sklada je, da bodo koristi od premoženja, ki so ga ustvarili, imeli upokojenci, je ob predstavitvi zakona o Nacionalnem demografskem skladu poudaril finančni minister Andrej Šircelj. Po njegovih besedah bo na demografski sklad preneseno premoženje Slovenskega državnega holdinga (SDH), Kapitalske družbe (Kad), DSU, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). »Gre za koncentracijo premoženja, s katero bomo imeli določene koristi. Upravljanje premoženja bo bolj profesionalno in enostavnejše. Veliko lažje je upravljati en sklad na profesionalen način kot imeti številne sklade, v katerih se premoženje upravlja po različnih metodah, postopkih,« je dejal Šircelj.
Število upokojencev se bo do leta 2050 povečalo za okoli 100.000, na približno 750.000. »To pomeni, da če danes namenjamo za pokojnine 6,8 milijarde evrov, bomo leta 2025 namenjali nekaj manj kot devet milijard evrov, če bo rast pokojnin ostala takšna kot je, medtem ko trendi po letu 2050 ugodnejši. Razliko v višini okoli dveh milijard evrov pomeni, da za financiranje pokojnin potrebujemo nove vire,« je dejal Šircelj.
Zakonske rešitve, je nadaljeval Šircelj, predvidevajo, da bo kapital trajno rasel in s tem prinašal koristi sedanjim in seveda tudi prihodnjim upokojencem. »Dividende se bodo namenjale v pokojninsko blagajno, za skrb za starejše in pa tudi za demografijo oziroma družinsko politiko,« je dodal Šircelj.
Kot je povedal državni sekretar na finančnem ministrstvu Peter Papež, je pri demografskem skladu ključno poenotenje upravljanja državnega premoženja, ki je danes razpršeno na različne institucije in upravljavce, posledično pa imamo različne cilje upravljanja, različne pristope in tudi razpršeno odgovornost. »Zato zakon predvideva, da se večina državnih naložb zbere pod enim upravljalcem – nacionalnim demografskim skladom. Glede samega namenskosti premoženja ne gre samo to, da bomo premoženje porabljali, ampak, da ga bomo tudi akumulirali, torej da premoženje države oplemenitimo in s tem zagotovimo dodatne vire in dodatna sredstva za pokojninski sistem,« je dejal Papež.
Po napovedih Širclja bo predlog zakona o Nacionalnem demografskem skladu obravnavan po rednem postopku, v veljavo pa naj bi stopil na začetku prihodnjega leta.