Namen demografskega sklada je, da bodo koristi od premoženja, ki so ga ustvarili, imeli upokojenci, je ob predstavitvi zakona o Nacionalnem demografskem skladu poudaril finančni minister Andrej Šircelj. Po njegovih besedah bo na demografski sklad preneseno premoženje Slovenskega državnega holdinga (SDH), Kapitalske družbe (Kad), DSU, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). »Gre za koncentracijo premoženja, s katero bomo imeli določene koristi. Upravljanje premoženja bo profesionalnejše in enostavnejše. Veliko lažje je upravljati en sklad na profesionalen način kot imeti številne sklade, v katerih se premoženje upravlja po različnih metodah, postopkih,« je dejal Šircelj.
Število upokojencev se bo do leta 2050 povečalo za okoli 100.000, na približno 750.000. »To pomeni, da če danes namenjamo za pokojnine 6,8 milijarde evrov, bomo leta 2050 namenjali nekaj manj kot devet milijard evrov, če bo rast pokojnin ostala takšna, kot je, medtem ko so trendi po letu 2050 ugodnejši. Razlika v višini okoli dveh milijard evrov pomeni, da za financiranje pokojnin potrebujemo nove vire,« je dejal Šircelj.
Zakonske rešitve, je nadaljeval Šircelj, predvidevajo, da bo kapital trajno rasel in s tem prinašal koristi sedanjim in seveda tudi prihodnjim upokojencem. »Dividende se bodo namenjale v pokojninsko blagajno, za skrb za starejše in pa tudi za demografijo oziroma družinsko politiko,« je dejal Šircelj. Natančneje, kot izhaja iz predloga zakona o nacionalnem demografskem skladu, 40 odstotkov prejetih dividend in kupnin od prodaje državnih kapitalskih naložb bo namenjenih ZPIZ. Za sofinanciranje politike za skrb za starejše bo namenjenih 10 odstotkov prejetih dividend, ravno toliko pa tudi za ukrepe družinske politike.
Katere državne naložbe bodo naprodaj in kam vse se bo vlagalo državno premoženje, ni znano. Po Šircljevih besedah niti vlada niti minister za finance nimata možnosti, da bi določala, kam bo nacionalni demografski sklad vlagal, oziroma da bi vodila njegovo politiko, ampak bo to pristojnost nadzornega sveta in uprave novoustanovljenega sklada. V nadzornem svetu bosta lahko prisostvovala finančni in gospodarski minister, vendar ne bosta imela glasovalnih pravic. Po zagotovilih finančnega ministra ustanovitev Nacionalnega demografskega sklada ne pomeni politične zgodbe, ampak gre za strokovno, odgovorno in neodvisno upravljanje sklada, pri čemer odločitve o tem, kam se bo vlagalo, ne bodo pristojnost ministrstev ali vlad, temveč bo šlo za strokovne odločitve v korist vseh državljank in državljanov. Od devetih članov nadzornega sveta jih bo pet izbrala vlada, štiri državni zbor, pri čemer bodo trije imenovani iz vrst treh koalicijskih strank, eden pa iz Zveze društev upokojencev Slovenije.
»Premoženje bomo tudi akumulirali«
Kot je povedal državni sekretar na finančnem ministrstvu Peter Papež, je pri demografskem skladu ključno poenotenje upravljanja državnega premoženja, ki je danes razpršeno na različne institucije in upravljalce, posledično pa imamo različne cilje upravljanja, različne pristope in tudi razpršeno odgovornost. »Zato zakon predvideva, da se večina državnih naložb zbere pod enim upravljalcem – nacionalnim demografskim skladom. Cilj je jasnejša odgovornost, večja preglednost, bolj usklajeno upravljanje in boljši donosi za državljane oziroma za ljudi. Če želimo od državnega premoženja dobiti največ za ljudi, ga moramo upravljati enotno, profesionalno in zagotoviti dolgoročen način upravljanja. Glede namenskosti premoženja ne gre samo za to, da bomo premoženje porabljali, ampak da ga bomo tudi akumulirali, torej da premoženje države oplemenitimo in s tem zagotovimo dodatne vire in dodatna sredstva za pokojninski sistem,« je dejal Papež. Dodal je, da zakon o Nacionalnem demografskem skladu izrecno določa neodvisnost sklada, ki bo naložbe upravljal samostojno in neodvisno, organi sklada ne bodo vezani na navodila državnih organov in drugih oseb, vsaka komunikacija z državnimi organi pa bo morala biti sledljiva.
Po napovedih Širclja bo predlog zakona o Nacionalnem demografskem skladu obravnavan po rednem postopku, pri čemer ga bo državni zbor sprejel v drugi polovici letošnjega leta, začel bo veljati v začetku prihodnjega leta. Kot je določeno v zakonu, bo moral Nacionalni demografski sklad v petih mesecih pripraviti novo strategijo upravljanja državnih naložb, v sedmih mesecih pa jo sprejeti državni zbor. »Zakon bo usklajen s socialnimi partnerji. Težav ne pričakujemo, smo pa pripravljeni oziroma sem pripravljen, da jih rešimo,« je dodal Šircelj.
Kaj so pravi razlogi za združitev?
Vzpostavitev nacionalnega demografskega sklada predstavlja tako pomemben in dolgoročen poseg, da bi morali pred tem vedeti veliko več o strokovnih okvirih oziroma kaj se pravzaprav spreminja, opozarja ekonomist Bogomir Kovač. »Tako pa imamo v tej naglici ne glede na število tiskovnih konferenc in nastopanj finančnega ministra po tednu ali dveh še vedno zelo malo informacij, kakšne so dejansko vsebinske spremembe, ki naj bi jih ta novi zakon prinesel,« je dejal Kovač za STA. Prepričan je, da bi moralo finančno ministrstvo javnosti jasneje predstaviti strateške usmeritve načrtovanega demografskega sklada. »Če nekdo javno razpravo začenja v začetku poletnih počitnic, je povsem jasno, da javne razprave pravzaprav ne bo,« je poudaril.
Z ustanovitvijo Nacionalnega demografskega sklada bodo avtomatsko prenehali mandati članov organov nadzora in upravljanja v državnih organizacijah SDH, Kad in DSU, kar bi bil po nekaterih ocenah lahko eden od razlogov za združitev državnih organizacij, ki upravljajo državno premoženje, pod eno streho.