Vlada je zakon o kritični infrastrukturi sprejela sredi oktobra, ga poslala v parlamentarno obravnavo, matični odbor za obrambo pa bo predlog zakona prihodnji petek obravnaval že v drugem branju. To pomeni, da bo zakonski predlog skozi parlamentarno sito najbrž šel gladko in hitro. Slovenija bo zakon tako dobila po enajstih letih, saj se je s področjem zaščite kritične infrastrukture začela aktivneje ukvarjati že leta 2006, dejavnosti pa okrepila med predsedovanjem EU. V tem obdobju je usklajevanje prevzelo ministrstvo za obrambo.
Pisci zakona se ne zavedajo pomena elektrike
Zakon sistemsko ureja neprekinjeno delovanje infrastrukture, kot so nemotena preskrba z vodo, hrano in energijo, zdravstvena oskrba, finančni sektor, promet, varstvo okolja ter informacijsko-komunikacijski sistem in omrežja. »Cilji predloga zakona so, da se z ustreznim celovitim predpisom uredi področje kritične infrastrukture državnega pomena, torej »nacionalna« kritična infrastruktura, in prispeva k dvigu ravni odpornosti slovenske družbe na sodobne varnostne grožnje in tveganja. Nadzor nad izvajanjem zakonskih določb bo prevzel inšpektorat, pristojen za obrambo,« piše v vladnem gradivu.
»Pristojni se očitno ne zavedajo, kako zelo so pomembne elektrika, energetika in druga infrastruktura v vsakdanjem življenju. Če govorimo o kritičnih razmerah za državo, za njeno varnost in ne nazadnje za zdravje in življenje državljanov, je energetika z vso infrastrukturo pri tem še kako pomembna. Na prvem mestu po pomembnosti je nemotena preskrba s pitno vodo in hrano, takoj za tem pa je elektrika,« pravi visoki predstavnik ene od energetskih družb, ki ni želel biti imenovan.
Kako so iz zakona izvzeli TE Brestanica
Ne le da v zakonskem predlogu predlagatelji slovenski energetiki niso pripisali večjega pomena, omenili niso niti objektov, ki zagotavljajo sistemsko odpornost, med katere zagotovo sodi Termoelektrarna Brestanica (TEB). Ta ima namreč pomembno vlogo pri rezervnem napajanju krške jedrske elektrarne, predvsem pa ima ključni pomen ob ustavitvi ali izpadih v elektroenergetskem sistemu, kar se je v zadnjem letu v polnem obsegu pokazalo že vsaj dvakrat (januarja pozimi ob hudi zimi in avgusta poleti ob izjemni suši). Vse to so strokovnjaki, ki so pripravljali zakonodajo, očitno spregledali, in to kljub temu da so bili na to opozorjeni že aprila lani. V uredništvu smo namreč pridobili dopis, naslovljen na ministrstvo za infrastrukturo oziroma na direktorat za energijo, v katerem vodstvo TEB opozarja na pomen in vlogo brestaniške termoelektrarne v elektroenergetski kritični infrastrukturi.
Po naših informacijah so vodstvu termoelektrarne z Gašperšičevega ministrstva sicer odgovorili, vendar pomanjkljivo in ne konkretno. Zato so se v TEB odločili, da bodo na parlamentarnem odboru za obrambo ob obravnavi predloga zakona vložili amandma. Na ministrstvu za infrastrukturo nismo dobili konkretnega odgovora, zakaj v predlog zakona niso vključili Termoelektrarne Brestanica. Izgovorili so se, da je predlog zakona pripravilo obrambno ministrstvo, ki je določilo, katera je kritična infrastruktura.
Lobisti za druga področja so bili uspešnejši
»Mi smo na vse načine skušali vplivati, da bi se upoštevali naši predlogi in pripombe na zakonski predlog, vendar neuspešno. Ker smo naleteli na gluha ušesa, se seveda sprašujem, ali so bili na drugih področjih bolj aktivni nekateri lobisti,« pravi naš sogovornik. Po njegovem mnenju nekateri v državi menijo, da bo elektrike vedno dovolj. V kritičnih razmerah, pravi, je treba računati tudi na proizvodni del elektrosistema. Ta mora namreč nemoteno delovati tudi v primeru, če denimo elektrike ni na voljo v sosednjih državah. »To pomeni, da niso kritični le daljnovodi, ampak proizvodnja elektrike,« dodaja. Ne razume, kako to, da bo tako hitro na vrsti že drugo branje zakona, in ugiba, da so v ozadju najbrž finančni interesi. Po njegovem »država za energetiko nima posluha, razen ko od nje potrebuje določena finančna sredstva«.
