Vlada je na današnji seji soglasno potrdila investicijski program za projekt drugi tir Divača–Koper. To je bil še zadnji manjkajoči dokument, zdaj se lahko vlagatelj, družba 2TDK, začne pogajati s komercialnimi bankami, pa tudi z Evropsko investicijsko banko (EIB), za posojilo, s katerim bodo zapirali finančno konstrukcijo. Pravzaprav se je premier Marjan Šarec danes v Davosu sestal s predsednikom EIB Wernerjem Hoyerjem in mu sporočil, da je drugi tir strateško zelo pomemben za Slovenijo. Družba 2TKD bo že danes vpeljala izbranega izvajalca, to je Kolektor, v delo, čez največ tri tedne pa bo gradbinec dejansko začel graditi dostopne ceste ob predvideni trasi nove železnice.

Investicijski program predvsem odgovarja na ključno vprašanje, koliko bo projekt drugi tir Divača–Koper po oceni finančnih analitikov stal – 1,194 milijarde evrov (brez DDV) – in kako ga bomo plačali. Odgovore na najbolj pereča vprašanja smo zbrali v nadaljevanju članka.

Dokument pa medtem ne obravnava mogočih različic trase železnice, saj je bila ta določena in potrjena v državnem prostorskem načrtu že leta 2005 v času vlade Janeza Janše. Prav tako ne odgovarja na vprašanje, ali bo pri projektu s kapitalskim vložkom sodelovala tudi Madžarska oziroma ali bo Slovenija železnico gradila sama. O tem bodo v koaliciji razpravljali in se odločili v prihodnjih tednih. »To bo politična odločitev,« pravi Bratuškova. Tako tudi pogajanj s sosednjo državo od oblikovanja vlade Marjana Šarca ni in pravzaprav tudi pogajalske skupine ne.

»Mislim, da ni več nikogar, ki bi projekt lahko ustavil,« je optimistična ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, »čeprav verjamem, da se bo našel marsikdo, ne samo v Sloveniji, ampak tudi v tujini, ki bo poskušal narediti marsikaj, da bi se projekt zamaknil.«

Načrt projekta Drugi tir črno na belem

V nadaljevanju tako povzemamo ključne vsebinske poudarke dokumenta, ki odgovarjajo na najbolj izpostavljene dileme projekta.

Koliko bo stala gradnja drugega tira Divača–Koper?

Po oceni družbe Deloitte, ki je po naročilu družbe 2TDK pripravila investicijski program, bo za projekt treba zagotoviti 1,194 milijarde evrov. To je znesek, ki vključuje tudi pristojbine in 32 milijonov evrov predvidenih obresti ter 42,5 milijona evrov, rezerviranih za morebitna dodatna dela, ki bi se utegnila pojaviti med gradnjo, ne vključuje pa DDV (ta se vrne državi). Znesek vključuje tudi stroške delovanja projektne družbe 2TDK (12 milijonov evrov). Po zagotovilih ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek je že zagotovljenih 65 odstotkov potrebnega denarja.

Kdo zagotavlja denar?

Kapitalski vložki – bodisi Madžarske in Slovenije bodisi samo Slovenije – znašajo skupaj 400 milijonov evrov oziroma tretjino potrebnih finančnih sredstev. Podjetje 2TDK bo dokapitalizirano z 200 ali 400 milijoni v letih 2019, 2020, 2021 in 2022. Še 122 milijonov evrov bo družba 2TDK pridobila od Družbe za avtoceste (Dars), ki s tem namenom že pobira pribitek na cestnino od tovornjakarjev, ki vozijo po slovenskih avtocestah. Petino potrebnega denarja oziroma 250 milijonov evrov naj bi 2TDK pridobila iz nepovratnih evropskih sredstev, petino s posojilom EIB in SID banke, 14 odstotkov pa s posojili komercialnih bank. Obrestna mera naj bi po izračunih Deloitta znašala 2,4 odstotka. Dušan Zorko, generalni direktor 2TDK, pravi, da banke kažejo veliko zanimanje za sodelovanje in so pripravljene prispevati celo več, o podrobnostih pa ni želel govoriti.

Nove dajatve

plačevalcev. Ministrica Bratuškova rada poudari, da projekt uvaja tako imenovano projektno financiranje, kar pomeni, da bodo vse njegove stroške poplačali uporabniki cest, železnice in pristanišča. Dars dodatno cestnino od voznikov tovornjakov pobira od začetka letošnjega leta. Luka Koper bo z marcem začela plačevati takso na pretovor. Uredba, s katero bo država uvedla takso, je že pripravljena in medresorsko usklajena. Tretji pritok denarja v proračun bodo zagotavljale Slovenske železnice in drugi uporabniki železnic, ki bodo z letom 2020 začeli plačevati uporabnino. Za to potreben sklep vlade je v medresorskem usklajevanju.

Tudi po odprtju proge bo 2TDK stroške delovanja pokrivala s prihodki od teh dajatev, ki pa bodo predstavljale plačilo države 2TDK za zagotavljanje dosegljivosti za vseh 45 let koncesijskega obdobja. To plačilo naj bi znašalo 35 milijonov evrov (projekcija za prvo leto delovanja proge, to je 2027) na leto in prav s tem naj bi zagotovili finančno vzdržnost projekta.

Se splača?

Analitiki Deloitta so izračunali, da je projekt ekonomsko upravičen, njegova stopnja donosa naj bi znašala 6,6 odstotka na leto (meja odobritve posojil pri EIB je 3,5 odstotka). Koristi, ki so ovrednotene na 577 milijonov evrov, presegajo predvidene letne stroške, teh naj bi bilo 394 milijonov evrov. Vse to bo držalo, če bo rast prometa na železnicah, v Luki Koper in na cestah do leta 2030 3,9 odstotka na leto. Bratuškova pričakuje, da bo morda rast prometa še višja, saj so to »konservativne ocene«.

Kdaj se bodo začela gradbena dela?

Kolektor CPG in sarajevski Euroasfalt bosta čez predvidoma tri tedne začela graditi ceste ob predvideni trasi drugega tira. Objavo razpisa za izvajalca del za predore lahko pričakujemo proti koncu letošnjega leta, in če bo vse teklo gladko, bodo v prihodnjem letu izbrali gradbinca.

Samo en tir

Drugi tir, po katerem naj bi prvi vlaki zapeljali leta 2026, bo enotirna proga. »Dvotirnost je pravzaprav samostojen projekt,« je dejala Bratuškova in dodala, da se proga v bližnji prihodnosti zagotovo ne bo razširila z dodatnim tirom. Bodo pa vse servisne cevi dvajsetih predorov – te morajo biti zgrajene za evakuacijske namene – zgradili v polnem obsegu in tako že med gradnjo uredili nastavke za dvotirno progo. Strošek razširitve teh servisnih cevi predorov znaša dobrih 90 milijonov evrov.

Kaj bo z obstoječo progo?

Ostaja v funkciji do nadaljnjega, tudi po odprtju drugega tira v (predvidoma) letu 2026.

Priporočamo