Potem ko so se lani lotili prodaje 17 trgovskih centrov in jih do začetka letošnjega leta avstrijski Supernovi prodali deset, v Mercatorju zdaj nadaljujejo z monetizacijo največjih nepremičnin. Vsi že prodani trgovski kompleksi, med katerimi je bil tudi največji v Šiški, so bili v Sloveniji. Z izjemo koprskega, tako imenovanega Koper II, ki stoji poleg Tuševega, pa so zdaj naprodaj trgovski centri v državah, nastalih iz nekdanje Jugoslavije, kjer ima Mercator razvejano trgovsko mrežo. Vseh skupaj jih v Mercatorju nameravajo prodati 12 oziroma 13, če upoštevamo še trgovski center v Novem Sadu, za katerega že nekaj mesecev teče prodajni postopek. Tako kot so jih že prodali deset, nameravajo v Mercatorju 13 trgovskih centrov prodati po sistemu »sale and lease back« (prodaj in vzemi v najem).
Izkupiček od prodaje trgovskih centrov bo, podobno kot je bil ob prodaji desetih trgovskih centrov v Sloveniji, namenjen zmanjševanju zadolženosti. Po zadnjih dostopnih podatkih je neto finančni dolg skupine Mercator konec letošnjega marca znašal okoli 667 milijonov evrov, kar je bilo za dobrih 148 milijonov evrov oziroma skoraj petino manj kot leto pred tem. Po pojasnilih predsednika Mercatorjeve uprave Tomislava Čižmića so v dveh letih zadolženost zmanjšali za skoraj 200 milijonov evrov, denarni tok iz poslovanja (EBITDA) pa povečali za več kot 72 odstotkov, na 107,5 milijona evrov v minulem letu.
Razmerje med neto dolgom in EBITDA je v Mercatorju danes bistveno nižje, kot je bilo ob nastopu dela sedanje uprave. S približevanjem ciljni vrednosti tega količnika na 4- do 4,5-kratnik bo Mercator reprogramiral preostali dolg, predvsem pa bo spet imel možnost novih investicij. Ključni pri tem sta investiciji v ljubljanski logistično-distribucijski center in nove logistične zmogljivosti v Srbiji, je dejal predsednik Mercatorjeve uprave Tomislav Čižmić.
Informacije o prodaji ducata trgovskih centrov so v Mercatorju potrdili. Kot so pojasnili, so na Hrvaškem naprodaj trgovsko središče v Zagrebu – eno največjih na Balkanu, v katerem deluje Super Konzum Radnički – in centri v Reki, Pulju in Splitu. Tako kot zagrebškega tudi vse druge trgovske centre v sosednji državi od leta 2014, ko je Agrokor prevzel Mercator, najema Agrokorjeva trgovska veriga Konzum.
Tudi v BiH je naprodaj največji Mercatorjev trgovski center na tamkajšnjem trgu, in sicer Sarajevo Ložionička. V bosanski prestolnici je naprodaj še trgovski center Sarajevo Novi Mall, poleg tega pa še centri v Dobrinji, Tuzli, Mostarju in Banjaluki.
Podobno kot na Hrvaškem je tudi na bosanskem trgu Mercatorjeve trgovske centre leta 2014 začel najemati Konzum. Takšna odločitev je prispevala k precejšnjemu upadu prihodkov od prodaje. Ko je jeseni 2017 Mercator ponovno prevzel upravljanje svojih trgovskih centrov, se je promet v njih čez noč povečal, ustvarjeni prihodki v letu 2018 pa so dosegli slabih pet odstotkov konsolidiranih prihodkov od prodaje skupine Mercator, ki so lani znašali 2,18 milijarde evrov. Prodaja nekaterih izmed omenjenih trgovskih centrov na Hrvaškem in v BiH je bila predvidena že lani v paketni prodaji 17 centrov, a so se nazadnje v Mercatorju odločili, da jih bodo prodali le deset v Sloveniji.
Projektna dokumentacija posredovana vlagateljem
Po pojasnilih Mercatorja je v srbski metropoli pravkar stekel javni poziv za prodajo Mega Rode centra, kjer so pred nekaj meseci prodali okoli 19.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče. Beograjski center s površino 22.477 kvadratnih metrov se razprostira na zemljišču velikosti 40.000 kvadratnih metrov. Proti koncu leta 2017 je sicer Mercator za 46 milijonov evrov že prodal enega od beograjskih trgovskih centrov velikosti dobrih 50.000 kvadratnih metrov, po prodaji pa v njem dolgoročno najel slabih 10.000 kvadratnih metrov površin za opravljanje trgovske dejavnosti. Od začetka letošnjega leta Mercator v Srbiji prodaja še trgovski center v Novem Sadu velikosti 15.491 kvadratnih metrov. Prodaja novosadskega centra je bila vključena v prvo fazo monetizacije, trenutno pa potekajo skrbni pregledi izbranih potencialnih vlagateljev, so povedali v Mercatorju. Ti bodo nato oddali zavezujoče ponudbe, zaključna pogajanja pa bodo predvidoma stekla konec avgusta.
Prodajni postopek usmerja ameriška svetovalna družba CBRE, po pojasnilih Mercatorja pa je bila projektna dokumentacija že posredovana širokemu naboru mednarodnih potencialnih investitorjev. CBRE je usmerjal tudi prodajni postopek desetih trgovskih centrov v Sloveniji. Te je za 116,6 milijona evrov odkupila Supernova, ki je v Sloveniji že lastnica več trgovskih centrov. Z nepremičninskimi posli se ukvarja tudi v Avstriji, na Hrvaškem in Slovaškem, v zadnjem času pa se širi tudi v Romuniji.
Kupnina od prodaje desetih trgovskih centrov je bila po nekaterih ocenah razmeroma nizka. Toda pri tovrstnih poslih se formula glasi: višja kupnina, višja najemnina in obratno. Ob podpisu kupoprodajne pogodbe se je Mercator s Supernovo dogovoril za fiksno najemnino za površine, ki jih potrebuje za opravljanje trgovske dejavnosti, za obdobje 15 let z možnostjo podaljšanja najemne pogodbe pod obstoječimi pogoji še za 15 let. Kot so povedali v Mercatorju, jim je v interesu, da v prodanih objektih nadaljujejo trgovsko dejavnost. »Pri prodaji vedno poudarjamo, da sta pomembna dva osnovna kriterija – ponujena cena za objekt in višina najemnine za trgovski del centra, ki mora biti dolgoročno vzdržna,« so dodali.
Izguba v prvem kvartalu
Mercator ima še vedno v lasti za okoli 1,1 milijarde evrov nepremičnin in je tako eden večjih lastnikov nepremičnin v Sloveniji in v regiji. Poleg omenjenih večjih trgovskih centrov v družbi prodajajo še za okoli 100 milijonov evrov manjših nepremičnin. Po pojasnilih iz Mercatorja prodaja teh nepremičnin, ki so bolj zanimive za lokalne vlagatelje, stalno poteka.
Kako je posloval Mercator v letošnjem prvem polletju, bo znano konec septembra. V prvem četrtletju so se konsolidirani prihodki skupine Mercator znižali za 3,1 odstotka, na 499,8 milijona evrov. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA), ki kaže, koliko sredstev družbi ostane za vračilo posojil, naložbe in izplačilo dobičkov lastnikom, se je povečal za več kot 75 odstotkov in je znašal 40 milijonov evrov. Medtem ko je skupina Mercator v prvem četrtletju lani ustvarila 1,9 milijona evrov čistega dobička, je v enakem obdobju letos poslovala z izgubo v višini 3,7 milijona evrov. Po drugi strani so se v obravnavanem obdobju prihodki matične družbe, ki posluje v Sloveniji, malenkost povečali in so znašali dobrih 281 milijonov evrov, čisti dobiček pa se je zvišal za 1,4 odstotka, na 4,82 milijona evrov.
