V središču spora je bil račun za hrano iz začetka leta 2024, ki ga je Bodnerjeva asistentka uvrstila med službene stroške. Z uprave banke so sporočili, da je šlo za »zasebno zabavo ob Super Bowlu«, ki jo je Bodner priredil za družino in prijatelje. Interna preiskava naj bi pokazala, da je svetovalec sicer dobil odobritev za večerjo s stranko, ki pa je bila v resnici njegov sorodnik, in s potencialno novo stranko, s katero pa sta bila prijatelja.
Bodnerjev odvetnik Marc Seldin Rosen je zgodbo predstavil popolnoma drugače. Poudaril je, da osebje ni organiziralo zabave, temveč vnaprej odobreno poslovno srečanje na Bodnerjevem domu. »Poskušali so srečanje lažno prikazati kot zabavo na njihov račun, da bi ga očrnili,« je dejal.
Po njegovih besedah so stroški pogostitve ostali pod internim limitom 850 evrov, asistentka pa je naredila le administrativno napako pri vnosu. Tega niso skrivali, saj je račun jasno navajal dostavo na dom. Obtožbe je označil za izgovor in dejal, da so interne ekipe »kot jastrebi nad mrhovino« že načrtovale prevzem Bodnerjevih strank, še preden so preiskovalci končali uradni postopek.
Odziv banke
Pri JP Morgan Chase so se na odločitev odzvali z velikim razočaranjem in vztrajali pri svojem. »Ne strinjamo se z odvetnikovo karakterizacijo dejstev in verjamemo, da je v nasprotju s pričevanji in dokazi, predstavljenimi na zaslišanju,« je sporočil tiskovni predstavnik banke.
»V vsakem podjetju v Ameriki oddaja netočnega poročila o stroških pomeni podlago za prekinitev delovnega razmerja. Kadar podjetje sprejme razumne ukrepe na podlagi lastne preiskave, ne bi smel nihče preizpraševati njegove odločitve in je kaznovati z večmilijonsko nagrado.«
Toda tričlanska arbitražna komisija regulatornega organa za finančno industrijo (FINRA) se z banko ni strinjala. Poleg plačila 4,01 milijona evrov odškodnine, na katero tečejo še desetodstotne letne obresti, so odločili, da morajo pristojni iz Bodnerjevega regulatornega zapisa izbrisati razlog za odpoved, status njegovega odhoda pa spremeniti v »prostovoljno prekinitev delovnega razmerja«.
Bodner, ki je prvotno sicer zahteval dvakrat po 14,15 milijona evrov odškodnine, zdaj dela za konkurenčno banko Wells Fargo.
Primer Brenta Bodnerja ni osamljen incident, ki bi lahko kazal na napete odnose med finančnim gigantom in njegovimi zaposlenimi. Podjetje se je v preteklosti že večkrat znašlo v pravnih sporih zaradi ravnanja z osebjem.
Odmeven je bil primer žvižgačice Jennifer Sharkey, ki ji je sodišče po osemletni pravni bitki prisodilo več kot 940.000 evrov odškodnine. Nadrejeni so jo odpustili leta 2009, le teden dni po tem, ko je izrazila skrb, da bi bila ena od strank banke lahko vpletena v pranje denarja.
Nedavno je podjetje prav tako privolilo v plačilo kazni v višini 17 milijonov evrov, ker je sistematično oviralo stranke in zaposlene pri prijavljanju morebitnih kršitev zakonodaje. Poleg tega se banka sooča s skupinsko tožbo lastnih zaposlenih zaradi slabega upravljanja zdravstvenih ugodnosti, kar naj bi vodilo do previsokih cen zdravil na recept.
Z banke JP Morgan Chase niso sporočili, ali se nameravajo na odločitev arbitraže pritožiti na sodišču. Pravila FINRA sicer omogočajo omejen sodni pregled, vendar so arbitražne odločbe znotraj sistema praviloma dokončne in zavezujoče, še piše New York Post.