Proizvodnja robotov. Vse, kar smo doslej obljubili, smo naredili. Najpomembnejši mejnik je bil 21. november 2016, ko je bilo na tiskovni konferenci v Frankfurtu objavljeno, da je bila Slovenija izbrana za gradnjo nove tovarne v Evropi. Šlo je za prvo tovarno Yaskawe zunaj Azije.
Kaj vse je prepričalo Yaskawo za naložbo v Sloveniji?O tem, da je treba imeti tovarno robotov blizu evropskega trga, so v Yaskawi začeli razmišljati leta 2015. Takrat so bile izdelane študije upravičenosti naložbe. Analiza je pokazala, da je širitev v Evropi možna z lokalno prisotnostjo. Na evropskem trgu je veliko zahtev po prilagoditvah robotov. Že barva robota je lahko ena od kupčevih zahtev. Imamo robote, ki delajo v enostavnem okolju, ki ni agresivno, in robote, ki delujejo v izjemno agresivnem okolju. Že na takšne drobne zahteve bi se s tovarno na Japonskem težko ustrezno odzivali, če bi kupci zahtevali še dodatne prilagoditve robotov, pa bi bili dobavni roki nenormalno dolgi, šest in več mesecev. Trg zahteva kratke dobavne roke robotov. Od naročila do dobave moramo zagotavljati dobavni rok en mesec, ne glede na dodatne zahteve kupcev.
Za načrtovano naložbo sem leta 2015 dobil nalogo analizirati okolja več držav. Obiskali smo več ministrstev. Ekipa z gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom na čelu je moj obisk vzela skrajno resno. Vlada Mira Cerarja se je za projekt zelo zavzela in naložbo tudi finančno podprla s 23 odstotki investicijske vrednosti.
Pomemben prispevek k odločitvi je bil tudi to, da imamo v Ribnici tovarno, ki na področju inženiringa že 23 let zelo uspešno deluje in zaposluje več kot 170 ljudi, od tega 65 inženirjev. Ponujamo razne rešitve z roboti. Vključujemo jih v določene tehnološke sisteme, kot je varjenje avtomobilskih sedežev, izpušnih sistemov itd. V Ribnico smo robote do zdaj vozili iz centralnega evropskega skladišča Yaskawe v Münchnu, v bodoče bodo ti prihajali iz Kočevja.
Zakaj je Yaskawa izbrala ravno Kočevje?Občina je ponudila atraktivno zemljišče z možnostjo širitve. Kupili smo štiri hektarje zemljišča, pogovarjamo se za nakup dodatnih štirih. Z občinsko ekipo smo izredno dobro sodelovali, vsa potrebna infrastruktura je bila zagotovljena v rekordno kratkem času in pravočasno.
Koliko robotov zdaj izdelate? Od česa vse bo odvisna širitev v Kočevju?Nova tovarna obsega 13.000 kvadratnih metrov. S tovarno bomo pokrivali trge EMEA (Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike) in ruskega. Trenutno imamo v Kočevju 50 zaposlenih, do konca leta jih bomo zaposlili med 90 in 100, do leta 2023 pa med 150 in 200 delavcev.
V prvih mesecih bomo izdelovali 100 robotov na mesec, nato bomo število povečali na 200, pozneje na 300. V dveh letih predvidevamo izdelati 5000 robotov na leto. Tovarna je zasnovana za proizvodnjo do 10.000 robotov ob troizmenskem delu. Če bodo potrebe trga večje, bomo tovarno dograjevali in širili. Yaskawa Japonska trenutno proizvede 48.000 robotov na leto, tržni delež na trgih EMEA in Rusije pa bo z novo tovarno v Kočevju lahko povečevala.
Kje vse se, razen v avtomobilski industriji, v največji meri uporabljajo Yaskawini roboti?Avtomobilska in poddobaviteljska industrija TIR 1 in TIR 2 ter kovinskopredelovalna industrija so še vedno največji odjemalci robotov, močno pa se povečuje delež integracije robotov v drugih vejah industrije. Tipična je živilska industrija, pri primarnem in sekundarnem pakiranju, in industrija pijač, kjer se uporabljajo roboti pri paletizaciji. V številnih državah ima Yaskawa lastna podjetja ki skrbijo za prodajo robotov na teh trgih in kupcem ponujajo prvovrstne storitve.
Številni se bojijo robotov in umetne inteligence. Je strah upravičen?Ta zgodba se je pojavila z industrijo 4.0. Pri Yaskawi sem zaposlen 29. leto. Od leta 1990 smo prisotni na slovenskem trgu in delamo enako. Pojav industrije 4.0 so številni dojemali kot robotiko, ki pa obstaja že od začetka sedemdesetih let, ko je ABB izdelal prvega robota.
Industrija 4.0 ni zgolj robotika. Gre za digitalizacijo, vizualizacijo, vključuje pa tudi robotiko. Naokoli se sejejo strahovi, kako bodo roboti prevzemali delovna mesta in z umetno inteligenco celo zavladali svetu. Roboti izvajajo takšno delo, ki ga človek le stežka. So neizogibni, človeka pa morajo denimo nadomestiti pri varjenju avtomobilskih sedežev. En sedež ima lahko od 200 do 300 zvarov dolžine 15 milimetrov. Vsi morajo biti enako dolgi in kvalitetno zvarjeni. Če se vozniku za volanom podre sedež, se bo zaletel. Zaradi varnosti mora biti človeški faktor pri proizvodnji izvzet. Podobno velja za lakiranje. Človek ne more ponovljivo nanašati barve tako enakomerno kot robot. V lakirnici obstaja zdravju škodljiva klima, delavci morajo nositi zaščitno opremo in maske, česar robotom ni treba. Koristni so na številnih drugih področjih. Če nekdo prenaša 50-kilogramske vreče na tekočem traku osem ur na dan, bo prej ali slej postal invalid, to pa je posledično breme za vso družbo. Uvajanje robotov torej dolgoročno pomeni skrb za družbo – skrb za dobro zdravje zaposlenih in posledično družinsko srečo. In to je tudi Yaskawin slogan: Delamo za dobro družbe.
Pogosto je slišati, da sodelovanje med gospodarstvom in fakultetami ni zadostno. Kako to, da vam na tem področju v Yaskawi dobro uspeva?Z ljubljansko strojno fakulteto sodelujemo že od leta 1991. Na Inštitutu Jožefa Stefana sodelujejo neposredno z Yaskawo na Japonskem, k čemur sem veliko pripomogel. Vsakič, ko imamo pomembne goste iz Japonske, jih peljemo na strojno fakulteto in fakulteto za elektrotehniko ter na Inštitut Jožefa Stefana, da vidijo naše resurse in možnosti. To je bil eden od kamenčkov v mozaiku, da je Yaskawa za novo tovarno izbrala Slovenijo. Ko so Japonci videli, da imamo na nekaj sto metrih – na fakulteti za elektrotehniko in Inštitutu Jožefa Stefana – dva laboratorija za robotiko, so bili navdušeni.
Veliko mladih štipendiramo, kar se je izkazalo kot dobra odločitev. Od vsakega štipendista zahtevamo, da v Yaskawi opravi prakso. S tem uspevamo premostiti most med teorijo in prakso. S profesorji se pogovorimo, katera tema diplomske in magistrske naloge je za nas pomembna. Na tak način posamezniki magistrirajo, mi pa dobimo dodano vrednost. Povrhu se v zgodbo vključijo profesorji. S tem začnejo razumeti naše potrebe, sodelovanje se razširi. Na tak način smo pridobili številne inženirje in razširili sodelovanje s fakultetami. Pri Yaskawi imamo tudi program mednarodnih izmenjav. Tako gre lahko mladi magister na izmenjavo v Yaskawo na Japonskem ali kam drugam po svetu.
Kaj bi svetovali vladi, da bi povečala konkurenčnost države?Veliko govorimo o izobraževanju. Japonci so izbrali Slovenijo, ker so rekli, da so ljudje tu delavni, prijazni in dobro izobraženi. Dobra izobraženost pomeni, da moraš imeti precej ciljno izobraženih ljudi. Zato je bilo smiselno, da je nekdanja ministrica za šolstvo Maja Makovec Brenčič prisluhnila našim potrebam po strojnih tehnikih in na kočevski gimnaziji odobrila srednješolski program strojni tehnik. Naslednji cilj je, da se uvede program tehnik mehatronike. Na dveh osnovnih šolah v Kočevju imajo za interesne dejavnosti vsebine, ki jih imenujejo robotkanje, kjer sestavljajo lego robotke.
Na strojni fakulteti v Ljubljani delujejo v stavbi, ki ni več primerna za vse programe. Laboratoriji so prenatrpani. Država bi morala strojno fakulteto podpreti pri zgraditvi novega objekta. Z naložbo Yaskawe vstopa Slovenija na področje visoke tehnologije. Tovarna je zgrajena, razvojni oddelek je vzpostavljen. Potrebujemo pa vsebino, torej inženirje. Te lahko zagotovi država s svojo politiko in strategijo izobraževanja.
