Tudi v sredo objavljeni rezultati so bili nad pričakovanji. Družba je presegla tako pričakovan prihodek kot dobiček. Prihodek družbe je v zadnjem četrtletju znašal 68 milijard dolarjev (57,7 milijarde evrov) in je na letni ravni zrasel za 73 odstotkov. Tudi napoved za naprej je presegla pričakovanja. Predsednik uprave Jensen Huang je izjavil, da povpraševanje po njihovih čipih za umetno inteligenco raste eksponentno in da njihove stranke tekmujejo, katera bo v razvoj umetne inteligence investirala več. Za naslednje četrtletje pričakujejo prodajo v višini 78 milijard dolarjev (66,2 milijarde evrov). Družba je za zdaj zmagovalka mrzlice, povezane z umetno inteligenco.
Prav ogromne investicije preostalih tehnoloških družb v računalniške zmogljivosti, potrebne za umetno inteligenco, so razlog, da tehnološki velikani iz skupine veličastnih sedem letos zaostajajo za preostalimi 493 družbami iz indeksa S&P 500. Vlagatelje namreč skrbi, ali bodo visoke investicije, ki presegajo denarni tok iz poslovanja, ustvarile tudi ustrezen donos. Pod velikim pritiskom so letos tudi delnice tehnoloških družb, ki se ukvarjajo z razvojem programske opreme (software). Tukaj se vlagatelji bojijo, da bi lahko v prihodnosti umetna inteligenca nadomestila razvoj programske opreme. V zadnjem tednu je na trgih precej negotovosti tudi zaradi carin, potem ko je vrhovno sodišče v ZDA razveljavilo carine, ki jih je sprejela ameriška administracija. A se je ta že odzvala in uvedla carine tudi z višjo stopnjo pod drugačnim zakonom. Negotovost je tudi glede geopolitičnih vprašanj, tako se v zadnjih tednih stopnjujejo napetost okoli Irana, kjer ZDA krepijo svoje vojaške sile, kar se je odrazilo v rasti cene nafte. Nafta brent se je ponovno povzpela nad 70 dolarjev (59,4 evra) za sod. Ob vseh negotovosti se cena zlata v zadnjem tednu trdno drži nad 5000 dolarjev (4243 evrov) za unčo. Delniški indeks S&P 500 pa letos bolj stagnira in je od začetka leta pridobil dober odstotek vrednosti.