V Sloveniji še vedno nimamo polja vetrnih elektrarn, ampak zgolj posamezne vetrnice. Največja je tista v Dolenji vasi, ki se ponaša z nazivno močjo 2,3 megavata, omembe vredna pa je le še vetrnica pri Razdrtem z nazivno močjo 0,91 megavata. Skupno smo tako lani po podatkih državnega statističnega urada iz vetrnih elektrarn pridobili zgolj 0,04 odstotka celotne proizvodnje električne energije, s čimer se uvrščamo na rep evropskih držav.
Čeprav je izkoriščanje vetra v Sloveniji zanemarljivo, tega ne gre pripisati pomanjkanju zanimanja pri investitorjih. V minulih tednih so na ministrstvu za okolje in prostor objavili pobudi za pripravo državnih prostorskih načrtov za dve polji vetrnih elektrarn. Stali naj bi drugo ob drugem, na planoti Griško polje, na stičišču občin Vipava, Sežana in Divača in torej v neposredni bližini trenutno največje vetrne elektrarne v državi. Štajerski podjetji AAE Gamit in AAE Ventur nameravata tam zgraditi skupno 25 novih vetrnih elektrarn. Za vetrno polje Griže - Veliko polje je v pobudi predlaganih 14 vetrnih elektrarn s skupno do 60 megavati instalirane moči, za vetrno polje Dolenja vas pa vključitev ene že delujoče vetrne elektrarne in 11 novih vetrnic s skupno inštalirano močjo do 80 megavatov.
A to niti nista edina aktualna projekta na tem območju. Na sosednji Zajčici je predvidena gradnja do 9 vetrnic s skupno inštalirano močjo do 30 megavatov, v Senožeških brdih pa 40 vetrnic s skupno do 120 megavati.
Piha nad sedem metrov na sekundo
Direktor družbe Amicus in podpredsednik GIZ vetrne energije Primož Kapus, ki je v ozadju projekta v Zajčici, je prepričan, da je v Sloveniji dovolj vetrnega potenciala, da bi lahko postavili za skupno 500 megavatov vetrnic oziroma z vetrnicami nadomestili približno polovico šoštanjske termoelektrarne. Za projekta Zajčica in Senožeška brda so že opravili meritve vetra, ki so po besedah Kapusa potrdile, da je na tem območju zelo dober vetrni potencial. »Povprečna hitrost vetra je nad sedem metrov na sekundo, kar zagotavlja rentabilnost postavitve vetrnic,« je dejal. Meritve so, kot pravi, izvedli v skladu z evropskimi standardi, in sicer tako, da so moč vetra več kot leto dni vsak dan merili na treh sto metrov visokih stolpih. Trenutno izvajajo monitoring ptičev, netopirjev in še nekatere druge študije, ki so potrebne za okoljevarstveno presojo. Okoljevarstveno dovoljenje bi po ocenah Kapusa lahko dobili leta 2025.
Najdlje so na Ojstrici
Na izkoriščanje vetra sicer računajo tudi na vzhodu države. Čeprav izven Primorske trenutno ni mogoče najti nobene večje vetrnice, za območje vzhodne Slovenije trenutno nastajajo državni prostorski načrti za pet vetrnih parkov. Družba Stiria invest načrtuje gradnjo polja vetrnih elektrarn Plešivec v občinah Makole in Rogaška Slatina, kjer naj bi postavili devet vetrnic, na Koroškem pa še polje vetrnih elektrarn Mislinja, kjer naj bi zrasle štiri vetrnice.
Še tri vetrna polja nameravajo na vzhodu države graditi tudi v družbi Dravske elektrarne Maribor. Šest vetrnic naj bi postavili v Rogatcu pri Rogaški Slatini, štiri na Paškem Kozjaku in tri na Ojstrici nad Dravogradom. Skupno naj bi tako zgradili 13 vetrnic s skupno močjo skoraj 50 megavatov. Meritve vetra so na teh lokacijah začeli že leta 2018 in 2019, izvajali pa so jih leto dni. »Analiza zbranih podatkov je pokazala, da so lokacije za energetsko izrabo vetra ugodne, zato smo v skladu z veljavnimi državnimi postopki ministrstvu za infrastrukturo posredovali pobude za umeščanje vetrnih elektrarn v prostor,« so nam povedali v družbi. Trenutno se ukvarjajo s pridobivanjem strokovnih podlag v okviru okoljskega poročila. »Za vetrno elektrarno Ojstrica pričakujemo, da bo v letu 2022 javna razgrnitev dokumentacije postopka umeščanja v prostor. V začetku naslednjega leta namreč načrtujemo oddajo okoljskega poročila in študije variant ter predvidevamo pridobitev mnenja o ustreznosti dokumentacije. Če bi postopki potekali tekoče, je mogoče pričakovati, da bi se prve vetrnice na lokaciji Ojstrice zavrtele leta 2025. Projekta vetrnih elektrarn Rogatec in Paški Kozjak potekata v zamiku leta do dveh za vetrno elektrarno Ojstrica,« pojasnjujejo v Dravskih elektrarnah Maribor.
Pa bodo sploh prišli do konca?
Vsi omenjeni projekti so torej šele na začetku. Za Dolenjo vas, Griže in Plešivec so državni prostorski načrti v fazi pobude, preostali načrti za vetrna polja pa so v fazi izdelave študije variant in celovite presoje vplivov na okolje, so nam pojasnili na ministrstvu za okolje. Ker so vsi projekti šele v začetnih fazah in ker bo v postopke vključeno še mnogo udeležencev, od občin do strokovnjakov in javnosti, je, kot so nakazali na ministrstvu, težko napovedati, kdaj bi se postopki lahko končali. Pri tem pa investitorji nimajo niti zagotovila, da bo vlada prostorskim aktom nazadnje prižgala zeleno luč.
»V postopku prostorskega umeščanja državnih in občinskih prostorskih načrtov obstaja tveganje, da se ti izkažejo za nesprejemljive,« opozarjajo na infrastrukturnem ministrstvu. Najpogosteje se projekt za nesprejemljivega izkaže v okoljskem poročilu – na primer zaradi nesprejemljivih vplivov na naravovarstvena območja, zaščitene ptice in netopirje ter za ljudi z vidika hrupa. Dosedanji poskusi umeščanja vetrnih elektrarn v prostor pri nas so praviloma spodbudili precej negativne odzive domačinov in ostro nasprotovanje različnih civilnih iniciativ.
Statistika izvedbe projektov vetrnih elektrarn pri nas je tako v nasprotju z interesom investitorjev skrb vzbujajoča. Iz poročila agencije za energijo za leto 2020 izhaja, da je bilo od leta 2016 do lani za vstop v njihovo podporno shemo prijavljenih za skupno 570 megavatov projektov vetrnih elektrarn. Od tega je bilo potrjenih 73 projektov z močjo skoraj 300 megavatov, toda doslej ni bil uresničen niti en sam projekt.
