»V primerjavi z evrom je švicarski frank izgubil svojo vrednost. Potem ko je švicarska centralna banka opustila branjenje tečaja, se je gibanje švicarske valute precej umirilo. V zadnjih dveh letih je bilo v povprečju za evro treba odšteti okoli 1,086 franka. Večji premik navzdol pa je nastal predvsem v minulih dveh tednih, ko se je vrednost švicarskega franka znižala z 1,1 franka na zdajšnjih skoraj 1,15 franka za evro,« pojasnjuje finančni analitik Matej Šimnic.
Kot pravi, je s tem vrednost švicarske valute že dosegla ravni, ki so jih analitiki pričakovali šele po letu 2018. Kljub temu da se napovedi analitikov trenutno ne uresničujejo, pa po Šimničevem mnenju ni izključeno, da je premik zgolj kratkoročne narave. Na vprašanje, kaj to pomeni za posojilojemalce, ki imajo posojila (predvsem stanovanjska) v švicarskih frankih, analitik odgovarja: »Novica je vsekakor pozitivna za kreditojemalce, saj se jim je obveznost, izražena v evrih, zaradi valutnih premikov znižala.«
Gre za okrevanje evropskega gospodarstva
Hitrejši premiki menjalnega tečaja so po njegovih besedah pogosto povezani z gospodarskim tveganjem Evrope. »Ne glede na ukrepe posameznih centralnih bank in zagotovila politikov o varnosti vlog ima švicarski frank še vedno status varne valute, v obdobju večje negotovosti pa se posamezni varčevalci odločijo za menjavo valute in celo prenos denarja v švicarske banke. To posledično vodi v krepitev švicarskega franka,« pravi analitik.
V tem trenutku pa je trend obrnjen. Evropsko gospodarstvo namreč okreva, tveganje stabilnosti obrobnih držav se je zmanjšalo, poslovanje podjetij je izredno spodbudno, s tem pa vse bolj rastejo tudi pričakovanja o zategovanju trenutno zelo ohlapne politike Evropske centralne banke (ECB). »S tem tudi izginjajo razlogi za 'varno' in nedonosno varčevanje v švicarskih frankih. Vse več priložnosti pa se odpira v državah evrskega območja, ki okrevajo,« še pravi analitik Matej Šimnic.
Status 16.000 opeharjenih posojilojemalcev nesprejemljiv
V začetku maja je za združenje Frank nekdanji ustavni sodnik dr. Ciril Ribičič skupaj z Boštjanom M. Zupančičem, prav tako nekdanjim ustavnim sodnikom in sodnikom na evropskem sodišču za človekove pravic, pripravil pravno mnenje o kršitvah ustavnih in konvencijskih pravic najemnikov kreditov, nominiranih v švicarskih frankih. Med drugim sta ugotovila, da je status 16.000 opeharjenih posojilojemalcev moralno, civilnopravno, kazenskopravno in ustavnopravno nesprejemljiv, postavlja pa se tudi vprašanje neupravičene bogatitve bank.
»Ker so banke s civilnopravnega stališča očitno ravnale v slabi veri, se postavlja (tako kot v Franciji) tudi kazenskopravno vprašanje o odgovornosti vodilnih oseb v bankah – za goljufijo. Najpomembnejša pa je ugotovitev, da ima Republika Slovenija pred ustavnim sodiščem zadnjo priložnost, da problem razreši v domačem pravnem redu in tako državi prihrani še eno pilotno sodbo evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). V tem primeru bi bilo breme nepoštenega ravnanja bank spet preloženo na ramena davkoplačevalcev, da o moralni škodi, ki bi bila pred ESČP spet narejena Republiki Sloveniji, sploh ne govorimo,« sta v pravnem mnenju sklenila Ciril Ribičič in Boštjan M. Zupančič.
Kar nekaj primerov je že na sodiščih
Kot pravi Ribičič, je na slovenskih sodiščih rešenih že kar nekaj primerov opeharjenih posojilojemalcev. Eden izmed takšnih je primer dolžnice, ki je imela posojilo v švicarskih frankih in se je na sklep o izvršbi pritožila na višje sodišče v Mariboru. Sodniki so ocenili, da tako, kot so določene najvišje dopustne obresti, tudi valutno tveganje, ki ga prevzame potrošnik, ne more biti neomejeno, ampak mora biti zaščiten pred pretiranim porastom obveznosti. Julijska sodba višjega sodišča je tako tudi prva pozitivna odločba za vse kreditojemalce v švicarskih frankih. »Pri nas je takšnih posojilojemalcev okoli 16.000, na Poljskem jih je kar pol milijona. Na Hrvaškem so denimo že sprejeli zakon, ki je zagotovil, da so banke olajšale položaj posojilojemalcem, nedavno pa je ta zakon prestal tudi presojo na ustavnem sodišču,« pravi Ribičič.
Zakon, ki bo zavaroval posojilojemalce v frankih
Ribičič je potrdil, da je že v pripravi zakon o kreditojemalcih v švicarskih frankih. »Zakon je v sklepni fazi, pripravljamo pa ga skupaj z združenjem Frank,« je pojasnil Ribičič. In kdo bo zakon vložil v postopek? To je po njegovih besedah v domeni združenja Frank, sicer pa lahko zakon vloži vsak poslanec, skupina poslancev, poslanska skupina ali pa vlada. »V združenju Frank iščejo načine, da bi zakon sprejeli čim prej,« pravi pravni strokovnjak. Pri pripravi slovenskega zakona pa je, kot pravi Ribičič, kar nekaj dilem, med drugim, ali naj se zakon nanaša na vse kreditojemalce ali le na tiste, ki posojil še niso plačali. »Posojilo je eno, drugo pa je valutna klavzula. Večina teh posojil je takšnih, da jih banke niso izplačevale v frankih, ampak v evrih oziroma pred tem v slovenskih tolarjih. To pomeni, da je šlo za valutno klavzulo oziroma nominacijo v tej valuti. Banke v teh primerih niso kupovale frankov na trgu, da bi jih dale svojim posojilojemalcem, ampak so to uporabljale zgolj za to, da so tveganja valutnih sprememb prenesle na tiste, ki so najeli posojila,« še pravi Ribičič.
Manja Pušnik
