Zaradi posledic koronavirusa se številna podjetja spopadajo z likvidnostnimi težavami. S ciljem, da bi se preprečilo ali zmanjšalo sistemsko tveganje za finančno stabilnost države, je bil sprejet zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti posojilojemalcem, ki omogoča gospodarskim družbam, zadrugam, espejevcem in nosilcem kmetijskih dejavnosti odlog plačila obveznosti iz kreditnih pogodb za 12 mesecev. Po drugi strani pa doslej vlada, razen tega, da je onemogočila začetek stečajnih postopkov in izvršilne postopke, (še) ni poskrbela za nebančne terjatve.
Gre za terjatve, ki v veliki meri izvirajo iz bančnih terjatev, a so jih v preteklosti številne komercialne banke v paketih prodale profesionalnim trgovcem s terjatvami, kot sta švicarski DDM holding in norveški B2 holding. Poleg tovrstnih družb na račun prevzetih terjatev, predvsem slabih, visoke dobičke kujejo tudi različni finančni skladi in številni drugi.
Iskanje rešitev
Čeprav upravljalce nebančnih terjatev omenjeni zakon ne zavezuje k reprogramiranju obveznosti, so nekateri od njih številnim dolžnikom že podaljšali ročnost plačila. V družbi Heta Asset Resolution, znani kot slaba banka propadle finančne skupine Hypo, so povedali, da se sproti prilagajajo razmeram v državi: »Vsem našim strankam, ki so se zaradi epidemije koronavirusa znašle v položaju oteženega plačevanja obrokov, poskušamo poiskati primerno finančno rešitev. Prošnje za odlog plačil obravnavamo in rešujemo individualno, ne nazadnje se tudi poslovne okoliščine posameznih lizingojemalcev zelo razlikujejo med seboj. V Heti so pojasnili še, da morajo biti obveznosti, zapadle pred 16. marcem, ko so bili uveljavljeni omejitveni ukrepi, praviloma poravnane, odlog plačil pa je možen za obroke, ki zapadejo v plačilo v prihodnosti.
Po pojasnilih Natalije Zupan, direktorice EOS KSI, slovenske izpostave skupine EOS, ki se ukvarja z upravljanjem terjatev (izterjavo dolgov za naročnike, odkupom portfelja zapadlih terjatev in mednarodno izterjavo), o pavšalnem in avtomatskem odlaganju plačil terjatev ne razmišljajo. »Po eni strani delamo v skladu z navodili naših strank, v delu, kjer kot upnik nastopamo mi, pa smo tako kot vsa leta, odkar se ukvarjamo z izterjavami, pripravljeni aktivno prisluhniti težavam naših dolžnikov in skupaj poiskati rešitev. Razumljivo je, da od nekoga, ki je izgubil vir prihodka, ne pričakujemo, da bo izpolnjeval dogovore, sklenjene v času pred epidemijo. Vemo, da imajo kljub razglašeni epidemiji in s tem povezanimi ukrepi nekateri še vedno redne prihodke, ki omogočajo vsaj delno poplačilo dolgov,« je dejala Zupanova.
Po njenih besedah se je s sprejetimi ukrepi vlade, ki predvidevajo popoln odlog in zadržanje izvrševanja sklepov o izvršbi, popolnoma ustavila likvidnost, na katero so računali v naslednjih mesecih, to pa postavlja njihovo poslovanje pod vprašaj huje, kot so pričakovali. »S takšnimi pristopi se spodbuja vedenje, ki ga je zaznati v našem gospodarstvu, da se takoj neha plačevati vsem dobaviteljem iz gole previdnosti, ker se vsak boji za svoja sredstva, dokler jih še ima,« je povedala Zupanova.
V odprtem pismu je Igor Stražišnik, direktor Prohita, največje agencije za upravljanje terjatev v Sloveniji (sodeluje z DDM, slovenskimi bankami, zavarovalnicami…), med drugim poudaril, da ukrep države sicer zasleduje plemenit in legitimen cilj, vendar pa bo prinesel nasprotne učinke, ki so jih zasledovali. Po njegovem mnenju bi se morali dneva, ko bo ukrepov konec, dolžniki zelo bati, saj se bodo takrat na njih naenkrat zgrnile vse do takrat odložene obveznosti. »Za nameček bodo takrat vsi upniki pospešili aktivnosti v postopkih izterjave terjatev, saj se bo nabralo ogromno terjatev, ki bodo nastale v vmesnem času in jih bo treba unovčiti,« je pojasnil Stražišnik.
Garancijska shema za odkup terjatev
Na vprašanje, ali pripravljajo podobne ukrepe, kot so jih sprejeli za reprogramiranje posojil s strani bank, tudi za terjatve, ki so bile v preteklosti v lasti komercialnih bank, po njihovi prodaji pa so njihove lastnice postale različne družbe, ki se ukvarjajo z odkupi terjatev, so na ministrstvu za finance odgovorili, da je med smernicami skupka ukrepov za omilitev posledic epidemije koronavirusa, ki jih je sprejela vlada, tudi uvedba garancijske sheme za odkup terjatev do slovenskih podjetij s ciljem reševanja likvidnosti podjetij. Povedali so še, da razvijajo operativni model, ki bi ob ustrezni zakonski podlagi omogočal izvedbo navedenega ukrepa.
Med možnimi odkupovalci terjatev se poleg Družbe za upravljanje terjatev bank, SID banke in Slovenskega podjetniškega sklada omenja družba Borza terjatev. Kot je povedal njen solastnik in prokurist Marko Rant, so platformo za trgovanje s terjatvami razvijali s podporo Slovenskega podjetniškega sklada, država pa je 10-odstotna lastnica Borze terjatev. »Če bo država odkupovala terjatve, bo ključni izziv takšnega ukrepa učinkovitost in hitrost. Naša platforma je namenjena mikrofinanciranju podjetij z odkupi terjatev in kratkoročnimi posojili. Ker je vse avtomatizirano, se posel lahko zaključi znotraj enega dneva, brez kakršnih koli težav pa tedensko lahko naredimo nekaj tisoč poslov,« je pojasnil Rant.
