Ob transformaciji gospodarstev v trajnostno naravnane proizvodnje in storitve bo drugi del nove industrijske revolucije v prihodnjih letih tudi vse močnejša digitalizacija Evropske unije. Komisija Ursule von der Leyen si je ujetje digitalnega zaostanka za ZDA in Kitajsko postavila kot enega izmed svojih glavnih prednostnih ciljev. Nemška kanclerka Angela Merkel je denimo v govoru ob prevzemu nemškega predsedovanja svetu EU govorila celo o nujnosti, da Evropa končno postane digitalno suverena. Med spomladansko pandemijo koronavirusa se je denimo izkazalo, da je Evropa tudi na digitalnem področju odvisna od tretjih držav.
Milijardna javno-zasebna partnerstva
Tudi zaradi te lekcije evropska komisija zdaj želi še okrepiti investicije v digitalni sektor, vendar na osnovi javno-zasebnih partnerstev. Ena izmed ključnih usmeritev v prihodnjih letih bo pospešitev vzpostavljanja superračunalnikov, kjer se sicer EU uvršča med vodilne sile na svetu. Superračunalniki lahko opravljajo izredno veliko število operacij, s pomočjo katerih se lahko pomaga tako pri raziskovanju na zdravstvenem področju, pri zaščiti podnebja in ne nazadnje tudi gospodarstvu na področju inovacij ter raziskav.
Že od leta 2018 si Evropska unija prizadeva vzpostaviti osem centrov s superračunalniki na svojem območju, eden od teh bo tudi v Mariboru, kjer se na inštitutu Izum s pomočjo evropskih sredstev že gradi superračunalnik Vega.
EU za preboj na področju superračunalnikov že namenja 1,5 milijarde evrov. Cilj sedemindvajseterice je, da bi bili vsaj trije evropski superračunalniki med petimi najboljšimi na svetu. EU bo zdaj ta načrt poskušala doseči z okrepljenim financiranjem. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je v svojem govoru o stanju v Uniji napovedovala osem milijard evrov dodatnih investicij. Toda ta celotna vsota ne bo prišla iz prihodnjega evropskega proračuna. Po načrtih evropske komisije naj bi bilo za javno-zasebna partnerstva namenjenih 3,5 milijarde evropskih sredstev. Prav toliko naj bi prispevalo še 32 sodelujočih držav v programu evropskih superračunalnikov, milijardo evrov pa naj bi prispevali zasebni partnerji tega projekta.
Kot je pojasnil komisar za notranji trg Thierry Breton, je eden od ciljev EU, da se v razvoju računalništva čim prej doseže nov standard – izdelava zmogljivih eksa računalnikov, ki bi lahko v eni sekundi obdelali trilijon ukazov.
Nadoknaditi zaostanek pri omrežjih 5G
Načrtovana vlaganja v superračunalnike pa so le majhen del evropskih sredstev za digitalizacijo Evrope. V svežnju za okrevanje evropskega gospodarstva je predvidenih 150 milijard evrov, bodisi v obliki nepovratnih sredstev bodisi v obliki posojil. Ob vlaganjih v superračunalnike namerava EU v prihodnjih letih digitalni razkorak zmanjševati tudi s hitrejšim vzpostavljanjem širokopasovnega interneta na podeželju. Ker zgolj 40 odstotkov podeželskih območij premore širokopasovni internet, se razvoj teh področij dogaja prepočasi, ugotavljajo v komisiji.
Komisija sicer države članice poziva tudi k hitrejšemu vzpostavljanju omrežij 5G. Na tem področju se je namreč Evropa zaradi spomladanske ustavitve javnega življenja znašla v zaostanku. Po oceni komisarja Bretona je treba nadoknaditi vsaj štiri mesece. Do prihodnjega marca naj bi države članice razvile posebne smernice za zmanjšanje birokratskih ovir pri vzpostavljanju omrežja, hkrati pa bi z njihovo pomočjo določile boljšo koordinacijo pri določanju pasovnih območij za 5G.
