Zahtevane donosnosti desetletnih ameriških državnih obveznic so presegle mejo petih odstotkov, kaj se bo zgodilo zdaj? Najbrž nič pretresljivega, saj gre le za psihološko mejo, a če bi se donosnosti dlje časa zadrževale na takšnih oziroma še višjih vrednostih, bi posledice lahko bile že bolj občutne.
Pred šestimi leti, med pandemijo koronavirusa, so zahtevane donosnosti desetletnih ameriških obveznic dosegle dno pri 0,50 odstotka. Sunkovito rast v naslednjem obdobju gre pripisati različnim vzrokom, glavni med njimi so zagotovo obsežni programi državnih pomoči za okrevanje po koronakrizi in rast cen energentov zaradi vojne v Ukrajini in konflikta na Bližnjem vzhodu. Kljub okrevanju gospodarstva po krizi koronavirusa se ameriški proračunski primanjkljaji niso vrnili na zdrave temelje, kar je v zadnjem obdobju povečalo skrbi vlagateljev glede fiskalne slike ZDA. Slednje pa se odraža v tem, da vlagatelji zahtevajo še višje obresti v zameno za posojanje denarja ameriški državi, kar vodi v začaran krog. Višje donosnosti postopoma povečujejo stroške obresti, ko država star dolg zamenjuje z novim. Več izdatkov za obresti poveča prihodnje primanjkljaje, ti pa zahtevajo dodatno zadolževanje. Zanka ni takojšnja, saj se celoten dolg ne refinancira naenkrat, vendar sčasoma zmanjšuje prostor za druge javne izdatke in oteži odziv ob naslednji recesiji. Dodatno država na trg pošilja veliko novih obveznic prav v času, ko tehnološka podjetja potrebujejo denar za obsežne investicije v podatkovne centre, čipe in energetsko infrastrukturo.
Vzgibi za rast dolgoročnih ameriških donosnosti se lahko pripisujejo tudi drugim, bolj optimističnim razlogom. Po mnenju nekaterih trg morda ne zahteva premije zaradi tveganosti vračila dolga, temveč pričakuje, da bo ameriško gospodarstvo dolgoročno raslo hitreje. Ta teorija temelji na tem, da se je v zadnjem času povečal predvsem pričakovani realni donos kratkoročnih naložb v prihodnjih letih. Tak premik naj bi bil skladen z močnejšo potencialno rastjo ameriškega gospodarstva. Umetna inteligenca bi lahko zvišala produktivnost, deregulacija in davčne spremembe pa spodbudile naložbe. V tem scenariju višje zahtevane donosnosti niso posledica strahu, ampak cena močnega gospodarstva, ki lahko kapital uporablja donosneje.
Ne glede na to, zakaj in kako smo prišli do sem, meja 5 odstotkov povzroči veliko pozornosti, saj gre za raven, ki smo je bili navajeni pred veliko finančno krizo leta 2008, nazadnje pa dosegli leta 2023. Številni analitiki menijo, da pri teh ravneh začnejo ameriške donosnosti pomembno vplivati na vrednotenje drugih naložbenih razredov, saj veljajo za tako imenovano risk-free naložbo, in kdo bi se branil petodstotnega donosa brez tveganja? Visoke donosnosti dražijo financiranje, znižujejo upravičena vrednotenja delnic in obveznicam vračajo konkurenčnost. Delnice lahko to ignorirajo, dokler rastejo dobički in ostaja vera v umetno inteligenco močna. Prelom bi lahko prišel, ko vlagatelji podvomijo o donosih tehnoloških naložb in hkrati opazijo petodstotni donos državnih obveznic. Pet odstotkov ni čarobna meja. Lahko pa postane točka, okoli katere se spremeni razpoloženje in več vlagateljev začne dojemati obveznice kot resno alternativo delnicam.