Čez dober mesec bo minilo trideset let od sprejetja zakona o denacionalizaciji, ki je podlaga za vrnitev premoženja, odvzetega po drugi svetovni vojni. Upravne enote in ministrstva bi morali vse denacionalizacijske zadeve na prvi stopnji rešiti do 31. marca 2005, toda po zadnjih podatkih s konca letošnjega junija jih je na prvi stopnji še vedno nerešenih 118 in na drugi šestnajst.
Zahtevek so najprej zavrnili…
Kot megla se vleče tudi denacionalizacija Radenske in Zdravilišča Radenci, katerih pravni predhodnik je podjetje Kuranstalt Sauerbrunn Radein AG, ki je bilo v lasti Anteja Šariča in njegove soproge Wilme Höhn Šarič, dokler jima ga niso leta 1945 podržavili. Denacionalizacijski zahtevek za vračilo v naravi skoraj polovice podjetja Radenska, zdraviliškega parka s pripadajočimi in že vrsto let propadajočimi vilami, 45 hektarjev kmetijskih površin, blagovnih znamk Radenske… je že leta 1993 oddal Rudolf Höhn Šarič, sin Wilme Höhn Šarič iz njenega prvega zakona. Dolgo časa je bilo odprto vprašanje, ali je bil Rudolf Höhn Šarič, ki danes živi v ZDA, v času podržavljenja sploh jugoslovanski in slovenski državljan, kar je pogoj za status denacionalizacijskega upravičenca. Vrhovno sodišče je 2. julija 2009 na to vprašanje v reviziji odgovorilo pritrdilno. To je omogočilo nadaljevanje denacionalizacijskega postopka.
Upravna enota (UE) Gornja Radgona je denacionalizacijski zahtevek po Wilmi Höhn Šarič, ki je bila 48-odstotna lastnica Radenske, junija 2012 zavrnila. Pri tem se je sklicevala na finančno izravnalno pogodbo (FIP) med takratno Zvezno republiko Nemčijo in Avstrijo iz leta 1962, po kateri so lahko tisti, ki so bili na dan 27. novembra 1961 avstrijski državljani in so imeli na dan 1. januarja 1960 stalno prebivališče v Avstriji, v drugi državi dobili odškodnino za premoženje, ki so jim ga odvzeli v Jugoslaviji. Te osebe pri nas naj ne bi bile denacionalizacijski upravičenci. Julija 2014 je UE Gornja Radgona zavrnila tudi zahtevek Rudolfa Höhna Šariča za vrnitev premoženja po očimu Anteju Šariču, ki ga je najprej posvojil, potem pa je leta 1942 posvojitev preklical.
… po več letih so ga dobili nazaj
Toda UE Gornja Radgona je zavrnjeni denacionalizacijski zahtevek, nanašajoč se na premoženje, odvzeto Wilmi Höhn Šarič, leta 2018 dobila v ponovno odločanje, potem ko je ustavno sodišče razveljavilo 35 pravnomočnih odločb, temelječih na FIP. Upravni organi namreč od konca leta 2010 tistim, ki so imeli po tej pogodbi možnost v tuji državi dobiti odškodnino za zaseženo premoženje v nekdanji Jugoslaviji, niso več priznavali statusa denacionalizacijskega upravičenca. Odrekli so ga vsem: tistim, ki so odškodnino po FIP dobili, tistim, ki zanjo niso zaprosili, in celo tistim, ki niso izpolnjevali pogojev, da bi se lahko potegovali zanjo. Ustavno sodišče je vse pravnomočne sodbe, ki so se sklicevale na FIP, razveljavilo in jih vrnilo v ponovno odločanje upravnemu sodišču, to pa nazaj upravnim organom, ki so morali za vsak primer posebej ugotoviti, ali bi nekdo dejansko lahko dobil odškodnino, če bi zaprosil zanjo.
UE Gornja Radgona je to v zadevi Šarič storila. Od leta 2019 je po navedbah načelnika Saše Norčiča izdala štiri delne odločbe in eno dopolnilno ter tako o vrnitvi premoženja po Wilmi Höhn Šarič odločila v celoti. Toda pravnomočna je le ena delna odločba, izdana 10. junija 2020, s katero so denacionalizacijskemu upravičencu vrnili dve manjši kmetijski zemljišči v solastniškem deležu 48 odstotkov, vredni pa sta dobrih tri tisoč evrov. Po Norčičevih navedbah so denacionalizacijski upravičenci po Wilmi Höhn Šarič nekaj časa vztrajali pri vračilu odvzetega premoženja v naravi (v tem primeru bi bili zavezanci za vrnitev podjetji Radenska in Sava Turizem kot lastnica Zdravilišča Radenska ter občina Radenci), vendar so si februarja letos premislili in terjajo odškodnino v obveznicah, ki jo izplačuje Slovenski državni holding, si pa lahko do konca postopka znova premislijo. Po besedah Saše Norčiča Šaričevim za 48 odstotkov predhodnice Radenske in zdravilišča skupaj z zemljišči pripada okoli pet milijonov evrov odškodnine.
Več odločb preizkušajo na sodišču
Gornjeradgonska upravna enota je z dvema delnima odločbama, ki se nanašata na vračilo odvzetega premoženja v obveznicah, ugodila Šaričevim, vendar zaradi pritožb vpletenih še nista pravnomočni, en zahtevek Šaričevih pa je zavrnila. Tudi ta zadeva še ni pravnomočna. Kot je mogoče razbrati iz letnih finančnih poročil podjetij Radenska in Sava Turizem, je 10. oktobra 2019 UE zavrnila zahtevek upravičencev za vračilo blagovnih znamk Radenske v naravi ter za vračilo pravice do koriščenja mineralne in termalne vode v obliki odškodnine v obveznicah SDH. S pozitivno rešenima delnima odločbama pa je upravni organ najprej (8. oktobra 2019) SDH naložil, da Šaričevim izroči obveznice v znesku 1,255.389,19 evra, kolikor je po cenitvi vreden 48-odstotni delež neto aktive podjetja. Podjetje Radenska je zoper to odločitev januarja letos sprožilo upravni spor.
Odškodnino za odvzete nepremičnine (stavbišča, travniki, njive, pašniki, sadovnjaki, gozdovi, zdraviliški park, ceste…) so Šaričevim odmerili posebej, delno odločbo v zvezi z njo pa je upravna enota izdala nedavno. Po naših informacijah je odločila, da mora SDH upravičencem izročiti še za slabih 3,8 milijona evrov obveznic, kar predstavlja 48 odstotkov ocenjene vrednosti teh nepremičnin. Toda od štirih delnih odločb in ene dopolnilne, ki jih je izdala EU Gornja Radgona, je, kot rečeno, pravnomočna zgolj ena. Zoper preostale so bodisi zavezanci bodisi upravičenci vložili pritožbo. Dve sta v reševanju na drugi stopnji in dve na upravnem sodišču.
