To je bila to ena izmed ključnih ugotovitev letnega poročila Skupine Adecco, kjer so na podlagi vpogledov 37.500 delavcev iz 31 držav raziskovali, kako umetna inteligenca, namen in človeška povezanost preoblikujejo delo. Tiste zaposlene, ki se proaktivno izpopolnjujejo in prilagajajo novim tehnologijam, so poimenovali »delavci, ki so pripravljeni na prihodnost«. Njim v prid poroča tudi mednarodna raziskava PwC, rekoč da zaposleni, ki so v zadnjem letu redno in pogosto uporabljali generativno umetno inteligenco, poročajo o večji produktivnosti, večji varnosti zaposlitve in višji plači. Opozoriti pa gre, da obstajajo še precejšnje »rezerve« v podjetjih in organizacijah za pomoč zaposlenim pri razvoju njihovih delovnih veščin. Med zaposlenimi, ki niso na menedžerskih položajih, jih namreč le polovica navaja, da imajo ustrezen dostop do priložnosti za učenje in razvoj veščin, ki jih potrebujejo za svoje delo. Gre za globalne ugotovitve, kako pa kažejo perspektive v Sloveniji?
Zaposleni, pripravljeni na prihodnost
Jani Zupan, direktor Profila, meni, da slovenski trg dela ostaja izrazito konkurenčen, saj delujemo v razmerah skoraj polne zaposlenosti. »To pomeni, da se povpraševanje po kadrih ne zmanjšuje, temveč se spreminja po strukturi. Najbolj iskani so profili, ki združujejo strokovno znanje in sposobnost prilagajanja: digitalni in IT-strokovnjaki, inženirji, strokovnjaki za podatke, trajnost ter predvsem vodje, ki znajo voditi ljudi skozi negotovost in spremembe,« meni Zupan. Ugotovitve raziskave Svetovnega gospodarskega foruma Future of Jobs potrjujejo, da bo v ospredju kombinacija tehnoloških znanj, kritičnega razmišljanja, učenja in socialnih veščin. Po podatkih Statističnega urada RS je v Sloveniji brezposelnih dobrih 45.700 oseb. Obeti delodajalcev glede gibanja zaposlenosti v prvi polovici leta 2026 so še naprej pozitivni. Napovednik zaposlovanja Zavoda RS za zaposlovanje navaja, da so delodajalci napovedali 1,3-odstotno rast zaposlenosti. Več kot polovica delodajalcev tudi v prihodnje pričakuje težave z iskanjem kadrov, največ v zdravstvu in socialnem varstvu (več kot 75 odstotkov), z visokimi deleži pa sledijo še izobraževanje, nastanitvene in gostinske dejavnosti ter prevozi in skladiščenje.
Tudi Leonela Domitrovič, direktorica sekcije iskanje in selekcija pri Adeccu Slovenija, potrjuje, da slovenski trg dela ostaja izjemno napet – brezposelnost je med najnižjimi v EU, demografska slika pa trgu dela ni naklonjena. »Zaznati je skoraj 15-odstotno upokojevanje baby boom generacije, zato povpraševanje po kadrih ostaja visoko. Najbolj iskani profili so zdravstveni delavci, gradbinci, tehnični profili, IT-strokovnjaki ter logistični in proizvodni delavci.«
V Sloveniji 80 odstotkov zaposlenih meni, da bo umetna inteligenca ustvarila nova delovna mesta, 73 odstotkov jih pričakuje preoblikovanje delovnih mest, 38 odstotkov pa se jih boji izgube službe in išče zagotovila. Ker tehnologija nadomešča številna tehnična znanja in spretnosti, bodo mehke veščine postajale vse pomembnejše. Človeški pristop ima še vedno večjo težo kot umetna inteligenca. V ospredje stopajo tri človeške veščine, za katere je najmanj verjetno, da jih bo umetna inteligenca nadomestila: čustvena inteligenca, empatija in medosebne veščine. Delovno mesto je namreč eno najpomembnejših okolij, ki vplivajo na duševno zdravje. Lahko je varovalni dejavnik, kadar je vir dobrih odnosov in priložnosti za razvoj ter daje občutek avtonomije. Lahko pa je tudi »druga stran kovanca«, dejavnik tveganja, kot so denimo previsoke obremenitve, napeti odnosi in stres, izgorelost.
Od presežka do primanjkljaja
Rezultati raziskave Poklicni barometer za leto 2026 Zavoda RS za zaposlovanje tudi v prihodnjem letu napovedujejo primanjkljaj kadrov za vrsto poklicev na področjih zdravstvene oskrbe, šolstva in gradbeništva. V letu 2026 je predviden presežek na področju grafičnih in multimedijskih oblikovalcev, novinarjev, filozofov, umetniških ustvarjalcev pa tudi fotografov, tajnikov, poslovnih sekretarjev in telefonistov. Še naprej se predvideva primanjkljaj različnih skupin učiteljev v osnovnih in srednjih šolah, svetovalnih delavcev pa tudi vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev v vrtcih. Podobno se predvidevajo primanjkljaji v različnih poklicih v zdravstvu, kot so zdravniki, strokovnjaki za zdravstveno nego, fizioterapevti, tudi osebni asistenti, socialni oskrbovalci, ter različnih skupinah strokovnjakov, kot so inženirji gradbeništva, strojništva, elektrotehnike, elektronike, veterinarji, strokovnjaki za logistiko, kadre, socialno delo, računovodstvo in revizijo. Pa ravnovesje? Tudi tega dosegajo določene poklicne skupine, in sicer biologi, botaniki in zoologi, farmacevti, hotelski receptorji, viličaristi, delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, arhitekti, tehniki za IKT ter podporo uporabnikom, uradniki v računovodstvu in knjigovodstvu, maserji in pedikerji oziroma manikerji. Največ poklicev v primanjkljaju opažajo v območnih službah Koper in Ljubljana.
Kaj svetujejo strokovnjaki
Vedeti je treba predvsem, da karierne poti niso več linearne. Pri Adeccu v obdobju skoraj polne zaposlenosti zaposlenim svetujejo krepitev digitalnih in tehničnih veščin ter aktivno iskanje priložnosti za razvoj. Delodajalcem priporočajo fleksibilne pogoje dela, učinkovito zadrževanje kadrov, razvoj lastnih talentov ter širše zaposlovanje, tudi med tujimi delavci. »Mladi iskalci prve zaposlitve pa naj na trg dela vstopajo prek sektorjev z visokim povpraševanjem, sprejemajo razvojno usmerjene začetne priložnosti in gradijo ključne kompetence za prihodnost,« pravi Domitrovičeva.
Jani Zupan pa zaposlenim na srce polaga predvsem, naj kratkoročne priložnosti ne zamenjajo za dolgoročni razvoj – ključna konkurenčna prednost posameznika ostaja njegova sposobnost učenja in prilagajanja. »Zaposlovalcem priporočam premik od klasičnega 'iskanja kadrov' k celostnemu razvoju talentov, voditeljstva in organizacijske kulture. Podjetja, ki danes vlagajo v ljudi in organizacijsko zdravje, bodo jutri bistveno bolj odporna in uspešna,« meni Zupan. Zavedati se moramo, da tehnologija odpira tudi temnejšo plat zgodbe. Ko se ekipa razprši, se hitro pojavi občutek osamljenosti. Digitalno okolje namreč posrka drobne socialne signale – zato morajo ostati vsi igralci na trgu dela budni.