Po napovedih za letošnje leto naj bi bila stopnja brezposelnosti na enaki ravni kot lani. Delodajalci, med katerimi jih je bilo največ s področja zdravstva in socialnega varstva, predelovalnih dejavnosti, gradbeništva in izobraževanja, so decembra lani zavodu sporočili 9489 prostih delovnih mest, medtem ko je bilo lani v povprečju mesečno brezposelnih 45.410 oseb. Eden od kazalnikov razmer na trgu dela je stopnja registrirane brezposelnosti. Po zadnjih razpoložljivih podatkih je oktobra znašala 4,6 odstotka.
Greta Metka Barbo Škerbinc, generalna direktorica Zavoda RS za zaposlovanje, pri tem dodaja, da je to tudi rezultat tega, da na našem trgu dela primanjkuje kadrovskih virov. To lahko upočasnjuje samo rast gospodarstva. Po oceni Združenja Manger napovedana gospodarska rast prinaša zmeren optimizem, se pa situacija razlikuje po panogah. »Energetsko intenzivne in predelovalne panoge v določeni meri krčijo število zaposlenih, medtem ko so nekatere storitvene dejavnosti in tehnološki sektorji kadrovsko še naprej podhranjeni,« ocenjuje Petra Juvančič, izvršna direktorica Združenja Manager. Na zavodu pri tem dodajajo še pomen negotovosti, kot so konflikti in vojne. »Te seveda vplivajo tudi na naše gospodarstvo, ki je precej povezano z drugimi evropskimi državami in odvisno od njih,« meni Barbo-Škerbinčeva in dodaja, da je eden od njihovih odzivov tudi uvedba sheme skrajšanega delovnega časa.
Shema skrajšanega delovnega časa do 5. marca
Shema, ki jo je vlada aktivirala s 5. decembrom 2025, omogoča ohranitev delovnih mest tistim delodajalcem, ki začasno ne zmorejo zagotavljati dela delavcem v zadostnem obsegu. Delodajalec lahko odredi delo s skrajšanim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi delavca na začasno čakanje na delo. Na zavodu poročajo, da so do 7. januarja prejeli 30 vlog delodajalcev, ki uveljavljajo pravico do delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas za 1530 oseb. »Za zaposlene, ki so vključeni v shemo skrajšanega delovnega časa, smo pripravili posebno spletno učno platformo s 27 učnimi sklopi z zelo različnimi vsebinami. Prednost te učne platforme je, da je dostopna prek vseh digitalnih naprav, kadar koli želijo,« pojasnjuje Dubravka Milovanović, koordinatorka ukrepa skrajšanega delovnega časa pri zavodu.
Več pozornosti za mlade brezposelne
Kljub ugodnim trendom na trgu dela so neskladja med ponudbo in povpraševanjem velika. Med brezposelnimi tako ostaja več ranljivih skupin, kot so starejši, nižje izobraženi, mladi brez delovnih izkušenj, dolgotrajno brezposelni, ki imajo pogosto še kombinacijo različnih omejitev. Hkrati ostajajo velik izziv še demografske razmere, predvsem staranje prebivalstva in s tem pomanjkanje ustrezne delovne sile.
Pri tem gre opozoriti na mlade – lani se je namreč delež iskalcev prve zaposlitve in mladih brezposelnih, starih do 29 let, glede na leto prej povišal. Med registriranimi brezposelnimi osebami je bilo lani 23,2 odstotka mladih v starosti od 15 do 29 let in 19,5 odstotka iskalcev prve zaposlitve. Na Zavodu RS za zaposlovanje bodo tako letos veliko pozornosti namenili mladim brezposelnim.
»Mladi so posebna ciljna skupina, ki smo jo pred leti naslavljali skozi jamstvo za mlade, ki je zdaj integralni del aktivnih politik zaposlovanja. Nedavno sprejete smernice aktivne politike zaposlovanja znova izpostavljajo mlade, ampak tudi mi kot zavod bomo tej skupini v prihodnjem letu posvečali še več pozornosti in jim zagotovili takšne storitve, ki jih potrebujejo, tudi z dogodki, ki jih pripravljamo,« je komentirala generalna direktorica ZRSZ Greta Metka Barbo Škerbinc.
»Mladim bomo skušali ponuditi okrepljeno in izboljšano mentorstvo pri delodajalcih in jim na tak način skušali omogočiti zaposlitev. S tem povezan je tudi razvoj zaposlitvene podpore, ki je novost po zakonu urejanja trga dela, da namreč zaposlenim, potem ko se zaposlijo, v prvih mesecih, ter delodajalcem, kjer se zaposlijo, zagotovimo strokovno podporo za uspešno zaposlitev,« je poudarila Sanja Belec, vodja področja zaposlovanja pri zavodu.
Poklicni barometer 2026
Na Zavodu RS za zaposlovanje vsako leto pripravijo tudi raziskavo Poklicni barometer. Rezultati za leto 2026 kažejo na primanjkljaj kadra za vrsto poklicev na področjih zdravstvene oskrbe, šolstva in gradbeništva. Največji presežek je pričakovati na področju grafičnih in multimedijskih oblikovalcev, novinarjev, filozofov, umetniških ustvarjalcev, pa tudi fotografov, tajnikov, poslovnih sekretarjev in telefonistov. Primanjkovalo pa bo učiteljev v osnovnih in srednjih šolah, svetovalnih delavcev, pa tudi vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev v vrtcih. Podobno se predvidevajo primanjkljaji v različnih poklicih v zdravstvu – zdravniki, strokovnjaki za zdravstveno nego, fizioterapevti, tudi osebni asistenti, socialni oskrbovalci ter v različnih skupinah strokovnjakov – inženirji gradbeništva, strojništva, elektrotehnike, elektronike, veterinarji, različni strokovnjaki za logistiko, kadre, socialno delo, računovodstvo in revizijo.
Kot zanimivost: lanska raziskava Prihodnost delovnih mest (pod okriljem Svetovnega gospodarskega foruma, WEF), v katero je bila Slovenija vključena prvič, je pokazala, da slovenska podjetja v prihodnjih petih letih v precej manjšem obsegu načrtujejo povečanje deleža plač v celotnih prihodkih. Medtem ko v Sloveniji to predvideva le slaba tretjina podjetij (29 odstotkov), je globalno takšnih približno polovica (52 odstotkov).