Če se je Pavličevo kulturno društvo še leta 2005 financiralo zgolj s članarinami, se je to v zadnjih letih drastično spremenilo. Članarine namreč zdaj ne predstavljajo več niti desetine prihodkov društva, medtem ko so se prihodki iz donacij (teh leta 2005 sploh ni bilo) povzpeli že na več kot 100.000 evrov na leto. Seznam sponzorskih in donatorskih prejemnikov sredstev Slovenskih železnic razkriva, da so bile za skok pri poslovanju društva zaslužne prav Slovenske železnice. Samo leta 2010 so namreč Pavličevem društvu nakazale 77.000 evrov, lani pa že skoraj 104.000 evrov. V zgolj dveh letih torej približno toliko, kot bi društvo s članarinami zbralo v približno 25 letih delovanja. Toda pri tem gre zgolj za sponzorska in donatorska sredstva, ki jih je društvu nakazala matična družba Slovenske železnice. Društvo namreč finančno podpirajo tudi številne druge družbe, ki sodijo v Skupino Slovenske železnice, pri čemer razdelitev sredstev za donacije in sponzorstva kaže na izredno privilegiran položaj Godbe Slovenskih železnic.
Leta 2010 in 2011 so namreč za donacije in sponzorstva v Slovenskih železnicah, SŽ-Tovornem prometu, SŽ-Infrastrukturi, SŽ ŽGP, Prometnem institutu Ljubljana in družbi SŽ-Centralne delavnice Ljubljana odšteli okoli 350.000 evrov, od tega je zgolj na Pavličevo društvo odpadlo okoli 200.000 evrov. Preostali izmed številnih društev in organizacij temu znesku ne pridejo niti blizu. Še najbližje je z okoli 53.000 evri sponzorstev in donacij Folklorna skupina Tine Rožanc, ki jo vodi Marko Brezigar, sicer tudi direktor družbe SŽ-Infrastruktura. Za primerjavo, donacije preostalim društvom in organizacijam so se v zadnjih dveh letih gibale v višini od nekaj sto evrov do nekaj tisoč evrov. Na Slovenskih železnicah sicer poudarjajo, da podpirajo tudi druga kulturno-umetniška društva, in pri tem izpostavljajo Etnografsko društvo Kurent, ki pa so mu v zadnjih dveh letih namenili 1000 evrov.
Sredstva iz sponzorstev in donacij pa ne utegnejo biti edine ugodnosti, ki sta jih deležni Brezigarjevo kulturno-umetniško društvo Tine Rožanc in Pavličeva Godba Slovenskih železnic. Sodeč po javno dostopnih podatkih je namreč sedež Godbe Slovenskih železnic v Zidanem mostu, natančneje v stavbi, ki je v lasti Slovenskih železnic. Tudi kulturno društvo Tine Rožanc za svojo dejavnost uporablja poslovne prostore Slovenskih železnic, in sicer kar tiste v Ljubljani, kjer je tudi uprava družbe. Kakšno najemnino, če sploh, ti društvi plačujeta za te prostore, ni znano, saj kulturnim društvom podrobnejših podatkov o poslovanju ni potrebno objaviti, v letnih poročil Slovenskih železnic pa ti podatki niso razkriti.
Prav zaradi tega tudi ni mogoče ugotoviti, kako denimo Pavlič kot zastopnik Godbe Slovenskih železnic sploh porablja sredstva, zaradi česar smo se s temi vprašanji včeraj obrnili tudi na Slovenske železnice. "O svojem delovanju društvo odloča povsem samostojno in Slovenske železnice o njem ne morejo odločati," odgovarjajo na Slovenskih železnicah in dodajajo, da Godba Slovenskih železnic redno brezplačno nastopa na različnih njihovih dogodkih. Koliko je bilo teh dogodkov, niso pojasnili. Načina porabe sredstev društva ni želel razkriti niti Albert Pavlič.
matjaz.polanic@dnevnik.si
