Vozniki tovornih vozil, ki redno vozijo čez Slovenijo, imajo še dva dni časa, da se registrirajo v sistem DarsGo in pridobijo napravo, prek katere jih bodo portali cestninili. Ta stane 10 evrov.
V sredo zvečer je bilo v sistem registriranih natanko 115.308 vozil in izdanih 97.808 naprav za elektronsko cestninjenje. Vozniki se namreč lahko registrirajo na spletni strani www.darsgo.si, nato natisnejo obrazec, napravo pa ob predložitvi obrazca in plačilu prevzamejo na servisu DarsGo. Lahko pa se registrirajo na tem servisu – v tem primeru traja dlje, a voznik takoj prejme napravo DarsGo. To je tudi razlog, da prihaja do razlike med registriranimi vozniki in izdanimi tablicami sistema DarsGo. Vsi, ki so se registrirali, naprave še niso prevzeli, jo bodo pa verjetno v naslednjih dneh. Domnevno je le nekaj deset takih, ki so se registrirali v sistem in ne nameravajo prevzeti naprave ter voziti po slovenskih avtocestah. Brez naprave namreč tega ne morejo oziroma bodo oglobljeni.
Tuji vozniki morajo za registracijo vozila v sistem DarsGo predložiti prometno dovoljenje in dokazilo o emisijskem razredu euro, slovenski pa le prometno dovoljenje. Tako je sistem DarsGo tudi zgovorna baza podatkov o tem, kakšna vozila vozijo po avtocestah.
Poleg slovenskih tovornjakarjev – po podatkih iz sistemske baze Družbe za avtoceste (Dars) jih po slovenskih avtocestah vozi dobrih 26.000 – so na omrežju najštevilneje zastopani romunski prevozniki. V sistem DarsGo se jih je registriralo skoraj 14.000. Slabih 2800 manj jih je že prevzelo napravo DarsGo, preko katere bodo od nedelje naprej cestninjeni, preostali bodo to verjetno storili v naslednjih dneh in tednih. Tudi dobrih 800 ruskih tovornjakarjev se je registriralo v sistem, slaba polovica jih je že prevzela tablico DarsGo, tem se pridružuje nekaj čez 300 voznikov iz Velike Britanije. Poleg voznikov iz evropskih (in bližnjih) držav so se v sistem DarsGo registrirali tudi trije vozniki iz Kazahstana (dva sta že prevzela napravo za cestninjenje), po eden iz Avstralije, Angole, Svazija in Gruzije (vsi že imajo napravo), voznik iz Ameriške Samoe, ki se je registriral, pa naprave še ni prevzel.
Relativno čisti tovornjaki
Zaključimo lahko, da vsi ti vozijo povprečno čista vozila. Iz podatkov o emisijskem razredu je namreč razvidno, da največ tovornjakarjev vozi tovorna vozila najčistejšega emisijskega razreda euro 6, ki so bila prvič registrirana oktobra 2014 in najmanj obremenjujejo okolje. Teh je v bazi skoraj 54.000 ali slaba polovica vseh. Dobrih 31.000 registriranih voznikov vozi tovornjake emisijskega razreda euro 5 – ta so bila prvič registrirana oktobra 2009 – in dobrih 12.000 tovornjake, ki sodijo v skupino euro EEV, ki prav tako označuje za okolje manj obremenjujoča vozila. Za te skupine veljajo tudi popusti pri obračunavanju cestnine.
Le 178 registriranih vozil, ki vozijo po slovenskem avtocestnem omrežju, spada v razred euro 1, kar pomeni, da so bila prvič registrirana med oktobrom 1993 in 1996. Nekaj več kot 1400 vozil se uvršča v razred euro 2, ta so bila prvič registrirana med oktobrom 1996 in 2001. Ti dve skupini z izpuhi najbolj obremenjujeta okolje.
Od Madžarske do Italije: 92,39 evra
Iz Darsove baze izhaja tudi podatek, da največ tovornih vozil vozi na relaciji med mejnim prehodom Pince in mejnim prehodom Fernetiči, kar z drugimi besedami pomeni, da vozijo praktično čez vso državo. S pomočjo informativnega izračuna na Darsovi spletni strani tako ugotovimo, da bi voznik, ki vozi tovornjak najčistejšega razreda, na tej relaciji ob izstopu iz države plačal natanko 92,39 evra cestnine, ki mu bo kmalu obračunana elektronsko. Za primerjavo, voznik najstarejšega tovornjaka, ki se uvršča v emisijski razred euro 1, bi za enako relacijo plačal 154 evrov. Voznik tovornjaka v emisijskem razredu euro 6, ki bi denimo iz Luke Koper peljal do ljubljanske industrijske cone, bi plačal 35,29 evra cestnine.
Darsovi podatki tudi kažejo, da se rast števila težkih tovornih vozil na slovenskem avtocestnem omrežju po vstopu Slovenije in še nekaterih držav v schengen (torej leta 2008) umiri, nato nekoliko pade v času gospodarske krize (leta 2008, 2009, 2010), v zadnjih letih pa spet raste. Če so števci na odseku štajerske avtoceste med Slovensko Bistrico in Slovenskimi Konjicami še leta 2005 v povprečju našteli 3280 tovornjakov dnevno, so jih leta 2008 6022, lani pa na istem odseku že 6528. Promet na tem delu se je v dvanajstletnem obdobju povečal za 99 odstotkov.
Največ tovornjakov na primorki
Največje povečanje težkega tovornega prometa (za 105 odstotkov) je bilo v tem obdobju izmerjeno na gorenjski avtocesti, na odseku Brnik–Vodice; še leta 2005 je na tem odseku peljalo 1087 vozil dnevno, tri leta kasneje 2232 vozil dnevno, lani podobno. Absolutno največ tovornjakov pa prevozi odsek Logatec–Unec na primorski avtocesti v obe smeri. Leta 2005 so Darsovi števci tam našteli 4699 vozil vsak dan, tri leta kasneje 7486 in lani že 8518.
Najmanj tovornjakov je ob nedeljah in praznikih, ko velja prepoved prometa tovornih vozil. Ko te prepovedi ni, pa je najmanj obremenitve na tem odseku v četrtek in petek ponoči med 1. in 2. uro (v smeri proti Kopru). Največ tovornjakov je na tem odseku ob ponedeljkih med 6. in 7. uro ter med 17. in 19. uro, sledita torek in sreda med 6. in 16. uro. V smeri proti Ljubljani je prav tako na avtocesti najmanj tovornjakov ob ponedeljkih zjutraj. Od torka do petka je povečan tovorni promet pričakovati pravzaprav vse od 10. do 19. ure, največ pa med 16. in 18. uro.
Grafični prikaz rasti števila tovornih vozil na posameznih slovenskih avtocestnih odsekih si lahko v pdf obliki prenesete na povezavi.
