"Zaenkrat ni indicev, ki bi kazali na to, da bi se v Sloveniji lahko kratkoročno znova ponovila eskalacija cen električne energije, kot smo ji bili priča pozimi leta 2022," je ob analizi vpliva zaostrene geopolitične situacije, vojne na Bližnjem vzhodu ter zaostrujoče se naftne in plinske krize na cene električne energije v Evropi in Sloveniji, zapisal Mervar.
Na trgu za produkt dan vnaprej (Day Ahead) na borzi BSP je bila januarja letos povprečna cena električne energije 140,91 evra na megavatno uro (MWh), februarja 112,13 evra na MWh in od 1. do 30. marca 110,97 evra na MWh. "Na te borzne cene naftna oz. plinska kriza torej ni imela vpliva," je dejal prvi mož sistemskega operaterja prenosnega in distribucijskega elektroomrežja.
Trend padanja teh cen je razumljiv, ker se v tem obdobju izrazito povečujejo količine proizvedene električne energije iz obnovljivih virov, predvsem iz sončnih elektrarn. Proizvodnja teh se po Mervarjevih besedah začenja povečevati v začetku marca in začne upadati ob koncu septembra.
Visoke cene v nočnih urah
Za prihodnje mesece zato Mervar napoveduje zelo nizke urne cene med 7. in 20. uro ter zelo visoke v nočnih urah. Slednje se namreč praviloma oblikujejo na podlagi marginalnih cen iz plinskih elektrarn, zato bo razlika med dnevnimi in nočnimi cenami električne energije višja, kot je bila leta 2025.
"Za zagotavljanje potreb po električni energiji v nočnem času se bo namreč povečala potreba po zagonu plinskih elektrarn, s tem se bo povečalo tudi povpraševanje, kar bo ob morebitnem pomanjkanju plina na trgu - ob predpostavki, da se bo konflikt na Bližnjem vzhodu nadaljeval - dodatno rezultiralo v višanju cene plina," je zapisal Mervar.
"Ker se cena električne energije na borzi oblikuje glede na ceno najdražje enote, ki je še potrebna za zagotovitev vseh potreb - torej glede na stroškovno ceno proizvajalca, ki uporablja najdražji energent in ima najdražjo stroškovno ceno proizvodnje -, bo torej cena električne energije v nočnem času odvisna predvsem od cene plina," je pojasnil.
Cene za naslednja tri četrtletja letos v primerjavi z najnižjimi borznimi vrednostmi, ki so bile zabeležene na 13. februar in 27. marec letos, medtem kažejo na podražitev.
Cene na madžarski borzi EEX za drugo četrtletje letos so bile od cen, ki so veljale 27. marca letos, višje za 36,1 odstotka, borzne kotacije cen za tretje četrtletje za 37,6 odstotka in borzne kotacije cen za zadnje četrtletje za skoraj 38 odstotkov.
"Na tem segmentu je vpliv plinsko-naftne krize občuten. Je pa vzpodbuden podatek, da so bile borzne cene 27. marca za vsa tri četrtletja vendarle nižje, kot so bile 20. marca letos," je dejal.
Precej višje pa so trenutno cene električne energije za prihodnja leta. Cene na borzi EEX za leta 2027, 2028 in 2029 (ob upoštevanju 80 odstotkov borzne cene za produkt "base" in 20 odstotkov borzne cene za produkt "peak") po Mervarjevih besedah nakazujejo precejšnjo vzročno-posledično povezavo s plinsko-naftno krizo, in sicer zaradi pričakovanih višjih cen energentov, predvsem plina.
Na borzne cene za prihodnja leta bo pomembno vplival nadaljnji razvoj dogodkov na Bližnjem vzhodu oz. morebitno zaostrovanje razmer, predvsem pa stanje zalog v plinskih skladiščih ob začetku prihodnje ogrevalne sezone, je sklenil Mervar.