Mestna občina Celje od Cinkarne terja povrnitev stroškov, ki so nastali s sanacijo okoli 15.000 kubičnih metrov onesnažene zemljine, izkopane med gradnjo komunalne opreme na območju stare cinkarne. »Gre za dobrih 1,26 milijona evrov, kolikor znaša strošek, ki smo ga med letoma 2014 in 2016 plačali predelovalcu onesnažene zemljine, družbi Stonex geotehnologija,« so pojasnili v pravni službi celjske občine. Kot so še pojasnili, je Cinkarna kot tedanja lastnica zemljišča, kjer je nekoč potekala proizvodnja, ob primopredaji Mestni občini Celje kot novemu lastniku izrecno pisno izjavila, da na območju stare cinkarne ni nevarnih snovi. Če bi se našle, pa so se zavezali, da bodo skupaj z občino sporazumno reševali način odstranitve teh snovi. »Ob gradnji komunalne opreme na območju smo ugotovili, da so izkopi tako onesnaženi, da jih ni bilo mogoče uporabiti niti za zasutje te iste gradbene jame. Izkope je zato izbrani izvajalec Stonex geotehnologija po naročilu občine predelal na kraju samem. Za način izvedbe je izvajalec predhodno pridobil tudi okoljevarstveno dovoljenje. Ker je Cinkarna Celje zavračala vsakršno sodelovanje pri kritju že nastalih stroškov, smo bili primorani vložiti tožbo,« so še razkrili na Mestni občini Celje.
Mišljeni objekti, ne zemljina
Tožbo proti Cinkarni je sicer celjska občina na sodišče vložila že leta 2017. Kot je takrat za STA povedal tedanji predsednik uprave Cinkarne Celje Tomaž Benčina, Cinkarna v sanaciji onesnažene zemljine na območju stare cinkarne ni sodelovala, ker k temu niso bili zavezani. Predelavo onesnažene zemljine je celjski občini naročil pristojni inšpektorat. Raziskava onesnaženosti tal Slovenije, katere cilj je bilo vzorčenje tal po vsej Sloveniji, je namreč pokazala, da je na območju Celja najbolj problematična prav lokacija stare cinkarne, ki pa ne obratuje že od leta 1970. Stara in neustrezno sanirana okoljska bremena cinkarne pa so Slovenijo spravila v težave tudi na evropski ravni, saj je sodišče EU pritrdilo evropski komisiji v tožbi proti Sloveniji zaradi kršenja evropske zakonodaje o odpadkih.
Kot je bilo mogoče slišati na prvi sodni obravnavi, se srž spora nanaša na primopredajni zapisnik, pod katerega sta se leta 2002 podpisala celjski župan Bojan Šrot, ki je takrat sedel tudi v nadzornem svetu Cinkarne, ter takratni generalni direktor Cinkarne Marjan Prelec. Da v zapisniku ni bilo govora o onesnaženi zemljini, pač pa se je zapisano nanašalo zgolj na objekte na območju stare cinkarne, je na sodišču zatrdilo več prič, med njimi tudi nekdanji predsednik uprave Benčina. Ko bo septembra zaslišan še župan Šrot, bo sodnica razsodila, kdo ima v tem gospodarskem sporu prav.
