Če je lani poleti razsajala kriptovročica, smo danes priča streznitvi. Vlagatelje je pretresel drastičen padec cen kriptovalut, nekateri ICO-projekti, ki so čez noč zbrali milijone, so se izkazali za prevaro. Pridobivanje zagonskih sredstev prek ICO je zato danes bistveno težje.
»Danes se projekti soočajo s kompleksnejšimi in dražjimi vstopnimi ovirami. Potrebujejo ogromne količine začetnega denarja,« nam je povedal Peter Merc, direktor podjetja Lemur Legal in ustanovitelj Blockchain Think Tanka Slovenija. »Osemdeset odstotkov uspeha v tej industriji je v dobrem marketingu. Za to potrebuješ dobro ekipo, članek na uglednem mednarodnem portalu in podobno.«
Sredstva je treba investirati tudi v ocene rating agencij in uvrstitev izdanega žetona na prepoznavno kriptoborzo, kar stane tudi več milijonov dolarjev. Na drugi strani ob zlomu zaupanja v skupnosti v ospredje ponovno prihajajo akterji, kot so poslovni angeli in skladi tveganega kapitala
»Zdaj smo v obdobju, ko je industrija še relativno neregulirana, hkrati pa je v njej ogromno denarja. Mislim, da je to najslabša kombinacija,« je opozoril Merc. »Namesto da bi podjetja denar investirala v produkt, ga morajo investirati v to, da se uvrstijo na dve resni kriptoborzi.« Prepričan je, da se pojavlja tudi vse več slabih projektov.
V ICO namreč srečo poskušajo tudi tisti, ki jim denimo kot običajnim startupom ni uspelo zbrati sredstev. »Taki projekti skušajo zdaj narediti nekakšen prisiljen ICO, ki je povsem nesmiseln. Edina njihova povezava z blockchain tehnologijo je ta, da izdajajo žetone.«
Če so slovenski ICO-projekti izjemno uspešni pri zbiranju sredstev, po besedah Merca šepajo ravno na strani realizacije projekta. Kritičen je zlasti do nenamenske porabe sredstev in popolne izgube fokusa. »Kar opažam in kar se mi zdi problematično, je to, da se začnejo nekateri ICO izdajatelji po tem, ko zberejo sredstva, ukvarjati s projekti, ki nimajo nobene zveze s tem, kar so obljubljali,« je dejal.
V tujini se zaradi prevar in zlorab s strani ICO-izdajateljev že pojavljajo tožbe. »V Švici so recimo že vložili kolektivno tožbo zoper ustanovitelje tamkajšnjega ICO Tezos, ki je vreden več kot milijardo evrov. Verjetno bo moralo tudi pri nas priti do podobne zgodbe, ki bo pokazala, da obstajajo vzvodi zoper tiste, ki si nagrabijo nekaj milijonov evrov, potem pa ta denar nenamensko porabljajo ali pa produkta sploh ne razvijajo in ves denar potrošijo za PR. Tega je veliko.«
V podjetju Croudfound.it, ki med drugim deluje kot podjetniški inkubator in startupom pomaga na poti do uspešne prve izdaje kriptožetonov, so prepričani, da streznitev v kriptosvetu prinaša pozitivne učinke. Kot pomembna dejavnika streznitve so izpostavili večjo ozaveščenost investitorjev in vse večjo regulacijo s strani različnih držav in organov, ki na tak način vnašajo red v doslej izjemno nepredvidljivo in hitro spreminjajoče se okolje.
»Po našem prepričanju bo ob znanih regulatornih pogojih za ICO-projekte ponovno mogoče govoriti o povečani uporabi nove tehnologije pri financiranju projektov, bo pa zahtevnost priprave na ICO s pravnega in s tem finančnega vidika zagotovo večja,« so pojasnili.
Da mlada in burna ICO-industrija stopa v smer profesionalizacije, meni tudi Merc: »Industrija postaja zrela. To pomeni, da bodo v prihodnosti prosperirali projekti z resno ekipo in z resnim produktom. Za amaterske, ad hoc in prisiljene ICO-projekte ni več prostora.« Prepričan je tudi, da se bodo obdobja velike rasti cen kriptovalut še vrnila, s tem pa tudi ponovna ICO-manija.
Kdo je pokazal rezultate?
Čas streznitve je pokazal tudi, kateri ICO-projekti so iskali le hiter zaslužek in kateri so se z enako resnostjo kot zbiranju sredstev posvetili tudi razvoju produktov. Merc je kot uspešna slovenska ICO-projekta izpostavil CargoX in OriginTrail. Prvi na podlagi tehnologije veriženja blokov razvija sistem pametnega tovornega lista, drugi sistem sledljivosti živil in s tem rešitev za večjo transparentnost dobavnih verig.
Tudi v Cofound.it na seznam resnih slovenskih projektov uvrščajo OriginTrail, poleg tega pa še SunContract in Datafund. SunContract prinaša platformo, ki posameznikom omogoča neposredno medsebojno trgovanje z električno energijo, Datafund pa razvija rešitev za varno hrambo in trgovanje z lastnimi osebnimi podatki.
»Pomembno je izpostaviti tudi Iconomi, ki je prvi projekt in ima tudi nekaj prednosti pred drugimi. Projekt ima že delujočo storitev od decembra 2016, danes pa je projekt nekje na polovici vseh ciljev in to s popolnoma delujočo storitvijo,« so poudarili v Cofound.it.
Ob tem so dodali, da je velika večina projektov, ki jih spremljajo, zelo kompleksna in še vedno v fazi izgradnje, zato je v tem trenutku še prezgodaj za oceno njihove končne uspešnosti.
