S kadrovskimi štipendijami do bolj usklajenega trga dela
Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije kadrovske štipendije financira na dva načina, in sicer prek izvajanja enotnih regijskih štipendijskih shem in z neposrednim sofinanciranjem kadrovskih štipendij delodajalcem. Ta razpis v višini tri milijone evrov bo odprt do konca marca prihodnje leto, v okviru razpisa za sofinanciranje izvajanja enotnih regijskih štipendijskih shem, ki je namenjen usklajevanju razmerja med ponudbo in potrebami po kadrih v posamezni regiji, pa bo sklad kadrovske štipendije sofinanciral v višini pet milijonov evrov. V preteklem šolskem oziroma študijskem letu je sklad neposredno sofinanciral 1035 štipendij, v enotne regijske štipendijske sheme pa je bilo vključenih 1497 štipendistov.
Polovico kadrovske štipendije v obeh primerih sofinancira Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije, drugo polovico pa krije delodajalec, ki je izkazal zanimanje za štipendiranje dijaka oziroma študenta in je z njim podpisal pogodbo o višini, času trajanja in drugih dogovorih glede štipendiranja.
Štipendirali bi kadre, ki lahko sami postavljajo ceno
Višino kadrovske štipendije določi delodajalec sam, kljub vsemu pa ne sme biti nižja od državne štipendije in višja od minimalne plače. Štipendist pa se v zameno za prejemanje štipendije zaveže, da se bo po končanem študiju zaposlil pri štipenditorju, običajno vsaj za toliko let, kolikor je prejemal štipendijo.
To je tudi razlog, da kadrovske štipendije med dijaki in študenti niso najbolj priljubljene, pa čeprav so najvišje med vsemi štipendijami. Delodajalci namreč kadrovske štipendije ponujajo tistim, ki se šolajo za strojnike, (diplomirane) inženirje elektrotehnike, inženirje lesarstva, računalništva in druge deficitarne poklice, torej poklice, ki jih na trgu dela primanjkuje. Tega se dobro zavedajo tudi dijaki in študenti, ki se kadrovskim štipendijam izogibajo prav zaradi zaveze k zaposlitvi pri točno določenem delodajalcu, katerega pogoji za delo, predvsem pa plačilo, bodo morda slabši, kot bi jih lahko iztržili pri katerem drugem delodajalcu. Kljub vsemu pa ne gre kadrovskih štipendij gledati zelo enostransko in spregledati dejstva, da delodajalec dijakom in študentom ne ponuja zgolj mesečne štipendije, temveč tudi priložnost za pridobivanje izkušenj, dodatnih znanj in kompetenc. Teh namreč dijaki in študenti med šolanjem in zgolj obveznim praktičnim usposabljanjem ne dobijo (več) toliko, da bi kot iskalci prve zaposlitve zadostili potrebam delodajalcem, četudi gre za zelo iskan poklic, ki ga na trgu dela primanjkuje.
A nezanimanje študentov ni edini vzrok za tako nizko število podeljenih kadrovskih štipendij. Na skladu za razvoj kadrov menijo, da jih je več in da so kompleksni. "Za nekatere delodajalce je ovira negotovo stanje oziroma dinamika trga, zaradi katerega se delodajalec ne odloči za štipendiranje - najsi bo zaradi trenutnih težav ali pa zato, ker ne more zagotoviti, da bo zmožen izplačevati štipendijo in kasneje tudi zaposliti štipendista," je pojasnil Janez Cigler Kralj s skladovega oddelka za analize in odnose z javnostmi. Kar zadeva nezanimanje mladih zaradi "obveze" k zaposlitvi pri točno določenem delodajalcu, pa se sklad na različne načine trudi spremeniti miselnost mladih, zatrjujejo. "Mladim je treba predstaviti dejstvo, da je to največja prednost kadrovskega štipendiranja, še posebno v razmerah, ko mladi težje najdejo prvo zaposlitev," je dejal Cigler Kralj, na vprašanje, ali bodo v prihodnje z namenom povečanja zanimanja za kadrovske štipendije kaj spremenili tudi pogoje razpisa, pa odgovoril, da "pogoje razpisov skladno z zakonom vedno poskušajo določiti tako, da so privlačni za čim širši krog delodajalcev".
