Kljub vsemu so delniški trgi ta teden izkazovali, glede na prej opisana geopolitična razmerja, precej optimizma. Rekordne vrednosti sta sredi tedna dosegla tako S&P 500 pri 7138 točkah kakor tudi tehnološki indeks Nasdaq pri 24.658 točkah. Na splošno izstopa polprevodniški sektor, ki beleži že dvotedensko zaporedno dnevno rast. Fokus je trenutno usmerjen v četrtletne rezultate. Rezultate je objavilo zgolj 20 odstotkov podjetij z indeksa S&P500, vzorec pa nakazuje na še eno izjemno dobro četrtletje tako z vidika rasti dobička na delnico kakor z vidika rasti prodaje.
V ZDA ostajajo makroekonomski podatki mešani. Inflacija na ravni proizvajalcev je bila marca nižja od napovedi, zahtevki za nadomestilo za brezposelnost pa ostajajo stabilni. Regionalni kazalniki predelovalnih dejavnosti (Philadelphia Fed) so se izboljšali, medtem ko nepremičninski trg ostaja pod pritiskom – prodaja obstoječih stanovanj je padla za 3,6 odstotka, indeks razpoloženja gradbincev pa se je znižal na 34. Tehnološki sektor, zlasti umetna inteligenca, ostaja še naprej ključni motor rasti celotnega trga. Diferenciacija rasti do drugih sektorjev se samo še poglablja. Na strani denarnih oblasti pa se začenja zaslišanje novega predsednika Ameriške centralne banke, ki naj bi predvidoma krmilo prevzel sredi maja.
Evropski indeksi so bili deležni manjšega optimizma, saj je Evropa energetsko močno občutljiva, zato so razmere na Bližnjem vzhodu bolj prisotne v očeh vlagateljev. IMF je znižal napoved rasti evrskega območja za leto 2026 na 1,1 odstotka (prej 1,3 odstotka). Predhodna ocena sestavljenega indeksa PMI je aprila padla v območje krčenja, hkrati pa se inflacijski pritiski še naprej krepijo. Čeprav zvišanja obrestnih mer v bližnji prihodnosti ni pričakovati, bo Evropska centralna banka verjetno morala zaostriti denarno politiko kasneje v letošnjem letu.
Blizu rekordnih vrednosti se giblje tudi japonski Nikkei 225, saj je končal tik pod mejo 60.000 točk. Ta teden bo zasedala centralna banka, je pa nakazala, da se obrestna mera ne bo spremenila in ostaja na 0,75 odstotka zaradi geopolitične negotovosti. Sicer pa je japonski izvoz marca zrasel sedmi mesec zapored, poganjata pa ga predvsem povpraševanje iz Kitajske in držav ASEAN.
Na Kitajskem je teden minil brez posebnih premikov na delniških trgih (CSI 300 je zrasel za 1,70 odstotka, Hang Seng padel za 1,12 odstotka) v evrih. BDP v prvem četrtletju 2026 je zrasel za 5 odstotkov medletno – bolje od pričakovanj. Kljub temu rast ostaja neuravnotežena: rast maloprodaje se je upočasnila na 1,7 odstotka, sektor nepremičnin ostaja kritičen z upadom investicij za 11,2 odstotka. Izvoz se je marca upočasnil na 2,5 odstotka medletno (primerjava: 21,8 odstotka v januarju in februarju skupaj), uvoz pa je skočil za 27,8 odstotka. Ameriške 145-odstotne carine na kitajske polprevodniške in zelene tehnologije pa ostajajo ključno dolgoročno tveganje.