Od lanskega poletja poteka prodajni postopek Livarja, v katerem je največji, 81,07-odstotni lastnik britanski finančni sklad Anacap Financial Partners, ki ga pri različnih poslih v Sloveniji zastopata nekdanji finančni minister Uroš Čufer in Ugur Yildirim. Slednja prek podjetja ECP Tac Op obvladujeta tudi 12,91-odstotni lastniški delež Livarja.
Anacap in ECP Tac Op sta lastnika Livarja postala v insolvenčnem postopku prisilne poravnave, in sicer s pretvorbo terjatev v lastniški kapital. Pred drugo prisilno poravnavo v zadnjem desetletju, ki se je začela januarja 2020, je najprej Anacap s povezanimi osebami ob bank upnic odkupil 15-milijonske terjatve do Livarja, za katere je po naših podatkih odštel okoli 10 milijonov evrov. Od teh terjatev jih je bilo med prisilno poravnavo v lastniški kapital pretvorjenih dobrih pet milijonov, s 450.000 evri pa je bil Livar dokapitaliziran z denarnim vložkom. Ker so kupljene terjatve dobro zavarovane, si jih bo Anacap lahko v celoti poplačal. Iz zadnjega poročila o izvajanju ukrepov finančnega prestrukturiranja za zadnje četrtletje preteklega leta je razvidno, da je Livar doslej poplačal 2,25 milijona evrov zavarovanih terjatev, od tega 375.000 evrov v zadnjem četrtletju leta 2023, poplačati pa jih mora še 7,54 milijona evrov.
Skupni znesek nezavarovanih terjatev, na katere edino učinkuje prisilna poravnava, znaša 8,8 milijona evrov. Livarjevi upniki jih bodo od dneva pravnomočnosti prisilne poravnave, torej od konca leta 2021, prejeli poplačane v šestih letih po enoodstotni obrestni meri v višini 2,64 milijona evrov.
Padec prihodkov
V zadnjem lanskem četrtletju doseženi poslovni rezultati niso dosegli ciljev, zastavljenih v načrtu finančnega prestrukturiranja, v celotnem obdobju prestrukturiranja pa jih Livar še vedno dosega. Na rezultate v zadnjem četrtletju je pomembno vplival remont v tovarni. V tem obdobju je bil denarni tok iz poslovanja (EBITDA), eden ključnih kazalcev poslovanja, ki kaže, koliko sredstev ostane podjetju za vračilo posojil, naložbe in izplačilo dobičkov lastnikom, negativen v višini 568.000 evrov, podjetje pa je pridelalo več kot milijon evrov izgube.
V celotnem lanskem letu je Livar po nerevidiranih podatkih ustvaril 324.000 evrov čiste izgube, medtem ko je leto pred tem dosegel 2,4 milijona evrov čistega dobička. EBITDA je lani znašal 2,6-milijona evrov, kar je bilo za 2,1 milijona evrov manj kot leto pred tem. Kot je povedal predsednik Livarjeve uprave Rok Rozman, je slabši lanski dosežek v primerjavi s predlanskim posledica zakupa električne energije proti koncu leta 2022 za okoli 60 odstotkov lanskih potreb, zaradi česar so bili stroški za 1,5 milijona evrov višji, kot če električne energije ne bi kupili vnaprej. Po drugi strani v Livarju električno energijo letos kupujejo po dnevnih, tržnih cenah.
Prihodki od prodaje so se lani znižali za okoli 16 odstotkov, na 56,3 milijona evrov. Po besedah Rozmana so k znižanju prihodkov prispevali tako nižje cene vhodnih materialov in energentov kot manjša količinska prodaja. Kot primer je izpostavil težave v kmetijstvu zaradi številnih protestov kmetov po Evropi. »Prodaja traktorjev se je v Evropi lani znižala za 60 odstotkov, Livar pa približno tretjino prihodkov ustvari s prodajo ulitkov za kmetijsko mehanizacijo,« je dejal Rozman. Ob tem je dodal, da letošnje napovedi niso rožnate, saj se povpraševanje po livarskih proizvodih še naprej znižuje, obenem pa se uvoz iz Azije v Evropo zaradi bistveno nižjih cen livarskih izdelkov povečuje.
»Italijanska podjetja so v primerjavi z drugimi evropskimi podjetji še naprej naklonjena temu, da se večina proizvodov kupi v Evropi. S približno petinsko prodajo se slovenski trg uvršča na drugo mesto, vendar se večina prodanih izdelkov v naslednjem koraku izvozi v Nemčijo,« je povedal Rozman.
Selitev proizvodnje
Večji del poslovnega procesa priprave in finalizacije ulitkov je bil lani prenesen iz Ivančne Gorice v Črnomelj, kjer ima Livar tovarno, da bi optimizirali poslovni proces na enem mestu in dosegali sinergije enotnega procesa. S tem sta dve nepremičnini v Ivančni Gorici, ki obsegata 500 kvadratnih metrov, postali poslovno nepotrebno premoženje, z njuno prodajo decembra lani so iztržili 380.000 evrov. Po pojasnilih Rozmana livarna za zdaj ostaja v Ivančni Gorici. Od 250 proizvodnih delavcev, ki so v preteklosti službovali v Ivančni Gorici, jih je danes na tej lokaciji zaposlenih še okoli sto, od skupaj slabih 600 zaposlenih.
Uroš Čufer prodajnega postopka Livarja, ki ga po naših podatkih usmerja finančni svetovalec iz ZDA, ni hotel komentirati. Po ocenah poznavalca razmer bi upoštevaje energetsko potratno in umazano proizvodnjo ter krizo v avtomobilski industriji lastniki s prodajo Livarja lahko iztržili kakšen petkratnik EBITDA. Če k temu prištejemo še približno 10-milijonsko poplačilo terjatev, ki v prisilni poravnavi niso bile pretvorjene v lastniški kapital, in odštejemo znesek za njihovo poplačilo, to pomeni, da bi si Anacap lahko s preprodajo Livarja v približno štirih letih več kot podvojil vložek. Če bi Livarja prodali lani, bi bil iztržek od prodaje, upoštevaje boljše poslovne kazalce, še višji.
