Bolj kot za resne grožnje o selitvi gre verjetno za pritisk na politične stranke

V zadnjih nekaj mesecih je vlada z zimskim regresom in zvišanjem minimalne plače na okroglega tisočaka neto poskrbela za razburjenje med domačimi in tujimi podjetji. V anketah tujih in domačih gospodarskih zbornic so zaradi naraščajočih stroškov dela številna tuja in domača podjetja napovedala selitev proizvodnje in poslovanja iz Slovenije, deloma ali v celoti. »Kapital je plaha ptica,« je nekoč izjavil nekdanji guverner Banke Slovenije France Arhar, a je na mestu vprašanje, koliko so grožnje o odhodu podjetij iz Slovenije verodostojne.

Če bi tuja podjetja selila proizvodnjo v tujino zaradi povečanja minimalnih plač, bi to, ob siceršnjih slabih pogojih, pomenilo, kot da je slamica zlomila kamelji hrbet. »Bolj verjetno kot za resne grožnje gre za to, da podjetja od političnih strank poskušajo pred volitvami dobiti opredelitev, katera bo tista, ki bo branila kapital. Minimalno plačo bodo težko znižali na prejšnjo raven, lahko pa napovejo davčno razbremenitev plač. Slovenija je znana po visoki obremenitvi plač s socialnimi prispevki v višjem segmentu plač,« je pojasnil dr. Črt Kostevc, redni profesor z ljubljanske Ekonomske fakultete na katedri za mednarodno ekonomijo.

Trditev, da podjetja množično zapuščajo Slovenijo, Kostevca spominja na izvolitev Zohrana Mamdanija, ki je velik socialist, za prvega muslimanskega župana New Yorka. »Nekateri mediji so ob njegovi izvolitvi poročali o begu milijonarjev iz New Yorka, drugi pa, da je bil v preteklosti njihov beg napovedan že vsaj petkrat.« Tudi v Sloveniji so se v preteklosti večkrat napovedovale masovne selitve naložb, kar se ni udejanjalo. »Podjetja po eni strani govorijo, da vlada ne naredi dovolj za njih, da vse, kar jim daje, so novi davki, na drugi strani pa delavci govorijo, da so plače prenizke in podobno. Razredni boj obstaja že stoletja. V Sloveniji se pogosto zdi, kot da polpretekle zgodovine ne bi poznali.«

Po pojasnilih Črta Kostevca so v Sloveniji tuja podjetja prisotna, ker imajo resne proizvodne načrte, in ne zato, da bi jim proizvodnja služila kot profitni obvod. »Ta podjetja Slovenije ne bodo zapustila zaradi zvišanja minimalne plače. Slovenija za tuje investitorje nikoli ni bila privlačna zaradi nizkih stroškov dela. Slovenija nikoli ni bila država, v kateri bi tuje podjetje vzpostavilo proizvodnjo za več tisoč delavcev, ki bi bili na 'minimalcu', saj to lahko ceneje počnejo v bližnji okolici. Trditev, da bo minimalna plača vplivala na poslovanje podjetij, ki se imajo za propulzivna oziroma za podjetja, ki ustvarjajo visoko dodano vrednostjo in ki si obetajo neko prihodnost v ekonomiji 4.0, je neumnost.« Po drugi strani pa je povečanje minimalne plače lahko za podjetja vzvod, da vladi povejo, kaj se jim je zgodilo v zadnjih nekaj mesecih – uvedena je bila božičnica, povečala se je minimalna plača in še kaj – ter jo vprašajo, kdaj bomo prišli do tega, da se bo njim kaj dalo. »Signal, da se bodo dale neke zaveze in predvolilne obljube, se zdaj pričakuje. Hkrati se pričakuje, da bodo nekateri volilci spremenili svojo volilno preferenco. Vse skupaj je bolj medijska kampanja kot pa nekaj, kar bi prineslo resne posledice,« je poudaril Kostevc.

Obremenjenost plač se kopiči

Za cenovno konkurenčnost podjetij po prepričanju Kostevca seveda ni dobro, da so se minimalne plače povečale. »Težava je v tem, da so bile plače v Sloveniji že tako ali tako obremenjene. Obremenjenosti se ne odvzema, ampak se jo dodaja. Bolj smiselno bi bilo, da bi se davčna obremenitev spremenila na drugih področjih, tako da bi bil bolj obdavčen kapital, nepremičnine itd., pri čemer smo pod povprečjem, v odstotkih polnjenja proračuna z obremenitvijo dela pa med vodilnimi v EU.«

Medtem ko Kostevc dvomi, da bi tuja podjetja odhajala iz Slovenije zaradi zvišanja minimalne plače, saj to ni odločitev, ki se jo sprejme ali hipoma ali zaradi enega dejavnika, ker so fiksni in drugi stroški investicij visoki, se mu zdi verjetnejša možnost, da se novi investitorji iz tujine ne bodo priseljevali v Slovenijo. »Najnovejši ukrepi niso ravno vabljivi, taki, da bi pritegnili vlagatelje iz tujine. Politični posegi se v Sloveniji dogajajo prepogosto. S tem ne mislim le na minimalno plačo. Za njo bi morali imeti neki mehanizem, ki bi bil konsistenten, sprejemljiv in predvidljiv, hkrati pa neodvisen od politike. Nihče z minimalno plačo ne bi smel pridobivati političnih točk oziroma jih izgubljati. V zdajšnjem času pa imamo stanje, ko si povečanje minimalne plače politične stranke pripisujejo kot mandatni uspeh pred volitvami. Takšno ravnanje je nekoliko ceneno. Dodatno sem sumničav do okroglih številk. Le kje so dobili okroglo številko (tisoč evrov, op. p.)?« je dejal Kostevc.

Politična tveganja prvič izpostavljena

Z analizami tujih investicij se na Centru za mednarodne odnose, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede (FDV), vrsto let ukvarja dr. Andreja Jaklič, redna profesorica na FDV. Po njenih besedah ankete med tujimi vlagatelji od leta 2022 dalje kažejo rastoče tveganje za odliv tujih naložb »Tedaj so bila prvič izpostavljena politična tveganja, ki jih prej tuja podjetja niso izpostavljala. V zadnji anketi s konca leta 2024 so vlagatelji kot ključno slabost omenjali nepredvidljivo politično okolje, hitro, nenapovedano in nekonsistentno spreminjanje ukrepov, kar je zelo slabo za tuje investitorje. Ta anketa je pokazala alarmantno opozorilo o načrtovanem večjem deležu selitev tujih naložb iz Slovenije in tudi o krčenju njihovih pritokov. Delež anketiranih podjetij s tujim kapitalom, ki načrtujejo širitev v Sloveniji, je prvič po letu 2010 padel pod 20 odstotkov, več kot 14 odstotkov anketiranih podjetij, med katerimi so predvsem velika in proizvodna podjetja ter pretežni izvozniki, pa je načrtovalo tudi selitev dela dejavnosti iz Slovenije.«

Po besedah Jakličeve se tuje investicije danes koncentrirajo v večje projekte, skoraj pri vseh tovrstnih projektih pa je potrebno sodelovanje z državo. »Če politična tveganja rastejo in če je okolje nepredvidljivo, se iz takšnega okolja umikajo. Z izjemo Novartisa in farmacevtov je bilo nekaj investicijskih pobud, ki so Slovenijo obšle. Imamo nekaj velikih investicij iz tujine, vendar v Sloveniji vlagajo tudi majhna in srednja podjetja, ki so zelo občutljiva na vsak strošek. Dogaja se, da tovrstna podjetja selijo aktivnosti v tujino; ne le proizvodnjo, ampak tudi druge dejavnosti.«

Do leta 2020 so tuji vlagatelji Slovenijo, je nadaljevala Jakličeva, primerjali z Italijo in Avstrijo, tudi Madžarsko, od takrat jo primerjajo s Hrvaško in balkanskimi državami. »Z vidika konkurenčnosti je leta 2020 s Slovenijo najbolj primerljiva lokacija za tuje naložbe postala Hrvaška. Premik do Svete Nedelje ali Zagreba za mnoga slovenska podjetja pomeni prihranek,« je dodala Jakličeva.