Podjetje Minis je od jeseni 2015 za dobavljanje rezalne žice in panelne ograje ter njuno nameščanje na meji s Hrvaško od države prejelo nekaj več kot devet milijonov evrov. Pred tem so ograje, v veliko manjšem obsegu, postavljali predvsem v ljubljanskem živalskem vrtu, zdaj ko prihodki od ograjevanja meje počasi usihajo, pa direktor Minisa Bojan Plohl trdi, da bodo zamenjali gospodarsko dejavnost. »Vizija družbe Minis je, da se bo začela ukvarjati z nepremičninami za trg, z gradnjo in oddajanjem,« je sporočil po elektronski pošti.
Občina Žalec: Ni bilo navzkrižja interesov
Po našem seštevku je Minis v zadnjem letu in pol kupil za malo več kot pol milijona evrov nepremičnin. Oktobra lani se je podjetje preselilo v nove poslovne prostore v stari šolski stavbi v Veliki Pirešici, ki jo je za 91.000 evrov kupilo iz stečaja podjetja VK nepremičnine. Kmalu pa naj bi imeli tudi svoje proizvodne oziroma skladiščne hale, ki so jih doslej najemali. V ta namen so namreč v poslovni coni Arnovski gozd II v Žalcu za 295.000 evrov kupili šest parcel. Dve od teh sta bili v lasti občine Žalec, Minis pa je zanju plačal 128.000 evrov prek dražbe avgusta 2016, na kateri je bil edini dražitelj. Prodane so bile po izklicni ceni, ki je za 22.000 evrov višja od cenitve, ki jo je pridobila občina.
Nekaj kilometrov stran je Minis že dva meseca prej, julija 2016, postal lastnik dveh parcel, ki sta bili prej v lasti direktorice občinske uprave v Žalcu Tanje Razboršek Rehar in njene sestre, nekdanje direktorice službe družbenega knjigovodstva Romane Logar. Posel je bil sklenjen prek nepremičninske agencije za 40.000 evrov. »Kdo je lastnik nepremičnin, je za Minis irelevantno,« prvi Plohl. Tanja Razboršek Rehar pa trdi, da je samo naključje, da je Minis kupil nepremičnine tako od nje kot od občine, za katero dela, ter da njeno poslovanje z Minisom ne predstavlja niti potencialnega konflikta z njenim uradniškim delom. Z občine so nam poslali obsežno dokumentacijo, s katero dokazujejo, da direktorica občinske uprave ni imela nobenega vpliva na to, kako je parcele od občine kupil Minis. Vzpostavitev poslovne cone Arnovski gozd II je obsežen projekt občine, kjer bo imelo prostore več podjetij. Minis je na tem območju hotel kupiti še eno parcelo, vendar mu je na občini niso prodali, ker se prek nje dostopa do drugih parcel na tem območju.
Kupil stanovanje sostanovalca
Po naših neuradnih podatkih si je parceli, ki ju je prodajala Tanja Razboršek Rehar, ogledoval tudi Franc Škrabl, ki ima bivališče prijavljeno v isti hiši v Veliki Pirešici kot Bojan Plohl. Franc Škrabl je oče Simona Škrabla, ki je zaposlen v Minisu in ima po besedah Minisovih poslovnih partnerjev večjo vlogo pri poslovanju podjetja kot Plohl, ter Saše Škrabl, ki prav tako stanuje v isti hiši kot njen oče in njen partner Bojan Plohl.
Plohl je zatrdil, da Minis nepremičnin ni kupil za Franca Škrabla, ampak »gre za gradnjo hiše za trg«. Še eno nepremičnino naj bi Minis v ta namen kupil v postopku osebnega stečaja Franca Škrabla. Franc Škrabl je namreč tekom svojega osebnega stečaja podedoval stanovanje v Celju, ki ga je nato stečajni upravitelj prodal na dražbi avgusta lani. Na dražbi je Minis zmagal s ceno 40.500 evrov. »Minis se redno udeležuje dražb in kupuje nepremičnine po ugodnih cenah, tako kot vsak pameten gospodar,« pravi Plohl. Dejan Selak, ki se je v imenu upravitelja Radovna Triplata največ ukvarjal z osebnim stečajem Franca Škrabla, pravi, da ni vedel za povezave med Škrablom in Minisom, a tudi če bi, te ne bi vplivale ne sklenitev posla. Zaradi zagotavljanja transparentnosti v stečajnih postopkih je prepovedano, da bi se premoženje dolžnika prodalo »ožje povezanim osebam«. To so dolžnikovi otroci, starši, bratje, sestre ter člani istega gospodinjstva, medtem ko razmerje med Francom Škrablom in Bojanom Plohlom ni nič od tega. Tast ne spada v nobeno od teh kategorij.
Bojan Plohl je sicer odgovoril na nekatera novinarska vprašanja, ki smo jih poslali na elektronski naslov Minisa, a še prej nas je poklicala gospa, ki se je predstavila kot pravna pooblaščenka Minisa Nina Napret. Rekla je, da bo v primeru, da članek objavimo, »zaropotala«, omenjala pa je tudi neko anonimko, ki naj bi diskreditirala podpisanega novinarja.
