Za Raiffeisen banko Eberndorf v Dobrli vasi, zamejskem naselju z nekaj manj kot 6000 prebivalci, večina Slovencev še ni slišala. Je največja banka v okraju Velikovec in druga največja Raiffeisen banka na avstrijskem Koroškem, ki v svojih bilancah bedi nad več kot pol milijarde evrov denarja. V slovenskem poslovnem okolju je bančna podružnica z dvojezičnega območja že dolgo dobro znana. Tukaj je poslovno aktivna že več kot 20 let, in sicer prek hčerinskega posredniškega podjetja Raiffeisen Futura s sedežem v Ljubljani. Med 12.000 strankami avstrijske banke jih je slovensko podjetje doslej privabilo že več kot 2000, se pohvali na svoji spletni strani.
To število naj bi v prihodnje še zraslo, tudi zaradi potez Banke Slovenije, s katerimi je bistveno zaostrila pogoje najema potrošniških in stanovanjskih posojil. »Od nekdaj izdelujemo bonitetne izračune po avstrijskih smernicah, ki so drugačne od slovenskih in so usklajene med vsemi avstrijskimi bankami,« uvodoma poudari Johann Podrečnik, prokurist Raiffeisenbank Eberndorf in direktor Raiffeisen Futura. V njem upoštevajo strošek na družinskega člana in preverijo, da po poplačilu obveznosti stranki ostane vsaj minimalna plača.
Ročnost za Slovence krajša kot za Avstrijce
Avstrijska centralna banka nima izrecno določenih smernic za kreditiranje nerezidentov, te so banke dorekle med seboj. Za avstrijske rezidente velja, da mora mesečna obveznost do banke, ki izvira iz najema stanovanjskega posojila, znašati od največ 30 do 40 odstotkov neto prihodka kreditojemalca. Ročnost posojila pa traja do 35 let. Za slovenske rezidente je maksimalna ročnost za desetletje krajša, pojasni Podrečnik.
V Avstriji se, kot že rečeno, ni spremenilo nič, kar bi bilo povezano s kreditiranjem državljanov Slovenije. Spremenilo se je kreditno okolje pri nas. Postalo je bolj neprijazno. Ali zaradi tega v Dobrli vasi pričakujejo porast zanimanja za avstrijska posojila? »Slovensko prebivalstvo se doslej še ni poglobilo v podrobnosti novih smernic Banke Slovenije. Vsekakor pa v prihodnje zagotovo pričakujemo, da bo pri nas povpraševanje večje,« odgovarja Podrečnik. Seveda zaradi tega povečanega zanimanja ne nameravajo mehčati pogojev najema posojil. Bonitetne izračune bodo izvajali tako kot doslej.
Dolgoročnih potrošniških posojil ne razumejo
Kreditiranje Slovencev v Avstriji je omejeno na relativno majhen teritorij. Nekatere avstrijske banke imajo pri nas svoje bančne ustanove in strank ne bodo preusmerjale čez mejo. Zanimanje za najemanje stanovanjskih posojil v Avstriji zato obstaja zgolj v poslovalnicah v bližini meje in praviloma v tistih krajih, kjer imajo dovolj slovensko govorečega kadra.
Avstrijska centralna banka izrecno ne omejuje potrošniškega kreditiranja komitentov iz Slovenije. »Takšna posojila ne predstavljajo sistemskega tveganja za avstrijski bančni sektor oziroma za avstrijsko gospodarstvo,« nam je odgovoril njen tiskovni predstavnik Christian Gutlederer. Kljub temu potrošniška posojila slovenskim strankam praktično niso na voljo. Ko Podrečnik govori o kreditiranju, ima zato v mislih predvsem stanovanjsko kreditiranje.
S sedežev deželnih Raiffeisen bank na Koroškem in Štajerskem so nam sporočili, da v njihovih poslovalnicah ne dajejo potrošniških posojil nerezidentom. V podružnici Eberndorf so nekoliko fleksibilnejši, v preteklosti so »izjemoma« odobrili tudi kakšno potrošniško posojilo rezidentu Slovenije. A to so bile zmeraj izključno zelo kratkoročne rešitve, izpostavi Podrečnik. »Zakaj se je v Sloveniji dajalo potrošniške kredite tudi na 20 let, mi nikoli ni bilo jasno. To presega mojo pamet. Pri nas tega ne delamo,« doda.
